City Park omejuje svobodo gibanja

Čeprav si nihče v svobodni in demokratični družbi, torej tudi City Park, ne bi smel privoščiti omejevanja svobode gibanja (razen seveda v določenih primerih policija), pa se je prav to meni včeraj zgodilo.

Kot že večkrat prej, sem tudi včeraj zvečer odšel po nakupih v City Park, avto sem tako kot vedno parkiral v garažni hiši pred City Parkom in nato peš (tako ko vedno) odšel na ogled filma v Kolosej. Le zakaj bi premikal avto na sosednje, Kolosejevo parkirišče, če pa imam avto parkiran že v City Parkovi garaži, ki je nekaj metrov stran. Tak "scenarij" imam predviden skoraj vedno, ko nakupujem ob petkih ali sobotah in je to vse do včeraj potekalo brez problemov.

Ko pa sem se včeraj vračal iz kina, se usedel v avto in se hotel odpeljati iz garažne hiše, me je pri izhodu presenetila spuščena zapornica, ki je vsaj do še pred kratkim, tam ni bilo. Avto sem obrnil in poskusil priti iz garaže še pri drugem izhodu, vendar pa je bila zapornica spuščena tudi tam.

Pravzaprav ima po novem garažna hiša City Parka štiri zapornice in sicer dve pri obeh vhodih in dve pri obeh izhodih, vse pa so bile spuščene, medtem ko sem jaz in ne samo jaz, izgubljen taval po parkirišču in nekako poizkušal priti ven. Na srečo sem med zapornico in enim stebričkom našel ravno toliko prostora, da sem z avtom zapeljal skozi in na svobodo. Če bi imel malo večji avto, mi to ne bi uspelo.

Ne vem sicer zakaj se je City Park za zapornice sploh odločil, dejstvo pa je, da bodo tukaj morali nekaj spremeniti ali pa bo za omejevanje svobode gibanja nekdo odgovarjal. Ne bi se čudil, če se bo v bližnji prihodnosti našel nekdo, ki bo zapornico poškodoval ali na silo odstranil. Mene je, priznam, to včeraj zelo zamikalo. Razmišljal sem tudi, da bi poklical policijo. Nikjer namreč tudi ni bilo nobenega varnostnika, ki bi zapornico dvignil ali vsaj telefonske številke na katero bi varnostno službo lahko poklical.

Naj dam ob koncu še predlog upravi City Parka. Če se bo City Park hotel izogniti kakršnimkoli tožbam, bo moral ali odstraniti zapornice ali vgraditi senzor, da se bo zapornica pri izhodu dvignila (to bi bila po mojem najboljša rešitev) ali pa izobesiti pred vhodom v garažno hišo veliko opozorilo, da se ob tej in tej uri zapornice spustijo in da naj vozniki še pravočasno umaknejo svoja vozila.

Za kakšno ceno bi kupili električni avto?

Rezultate zadnje ankete o selitvi Šentjakobskega gledališča najdete tukaj, od danes naprej pa vas sprašujem, za kakšno ceno bi bili še pripravljeni kupiti električni avto. Hvala za vaše klike!

Da pa se boste lažje odločili, vam bom v nadaljevanju posredoval nekaj podatkov. Že nekaj časa je znano, da vsaj dva proizvajalca avtomobilov (Renault in Honda) načrtujeta, da bosta nekje leta 2010 na trg poslala nova avtomobia, ki pa ju bo poganjala samo elektrika. Glede na visoke cene nafte in onesnaževanje okolja, je to več kot dobrodošlo.

Ko pa sem na to temo malo brskal po internetu sem ugotovil, da Kitajci že nekaj časa izdelujejo električne avtomobile. Eno tako podjetje je npr. Escomoto, ki že izdeluje majhne električne avtomobile velikosti Smarta (pravzaprav gre kar za kopijo Smarta).



Vozilo ima prostora za 2 potnika, največja hitrost, ki jo lahko doseže je 65 km/h, z enim polnjenjem pa se lahko pripeljete 120 kilometrov daleč. Seveda je prevožena razdalja odvisna od same hitrosti vožnje in od tega ali avto obremenjujete z vožnjo po klancu navzgor. Omenjeni avto sicer lahko premaguje 30 stopinjske klance. Avto torej ni primeren za daljša potovanja, ampak predvsem za mesto vožnjo. Problem pa se pojavi pri polnjenju, saj le to vzame preveč časa in sicer nekje do 10 ur.

Seveda obstaja tudi podjetje, ki dela močnejši in hitrejši, vendar pa tudi dražji električni avtomobil. To je ameriško podjetje Tesla motors, ki pa za svojega Tesla Roadster zahtevajo 99.000 €.



Tega si verjetno marsikdo ne bi mogel privoščiti, bi se pa lahko kdo odločil za nakup električnega "Smarta". Za kakšno ceno bi bili pripravljeni to storiti?

Hvar za svojo ceno ponuja premalo

Pred kratkim sem se vrnil z dopusta na Hvaru, za katerega sicer vsi govorijo, da je postal pregrešno drag. Temu seveda lahko samo potrdim. Hvar (še posebej mesto Hvar) je res postal drag. Če primerjam npr. ceno mojita na Hvaru (v baru Carpe Diem), s ceno mojita v Ljubljani (v lokalu Fetiš) ugotovim, da je cena na Hvaru za 1 evro dražja od cene v Ljubljani. Da o tem, da je bil mojito grozen, sploh ne govorim.

Seveda s cenami ni nič narobe, še posebej, če si želijo Hrvati iti elitni turizem. To je pač cena elitnega turizma, kateremu se bomo morali prilagoditi. Zakaj bi Hrvati morali vztrajati na turizmu, ki so ga "furali" v času socializma? Bodo pač morali Slovenci, ki so na Hvar hodili na "socialno" varianto, razmisliti o kaki drugi destinaciji. Bodisi Bolgariji ali Albaniji. Na Hvar pa bodo hodili vsi, ki so do sedaj hodili na bolj elitne destinacije, npr. Azurna obala. Pa bo res tako?

Odvisno od ponudbe. Hvaru do elitnega turizma namreč manjka še kar nekaj. Samo z višanjem cen tega zagotovo ne bodo dosegli. Kljub temu, da se trudijo, bodo vseeno morali spremeniti oz. dopolniti svojo ponudbo. Vse elitne destinacije po Evropi in svetu imajo namreč v svoji ponudbi tudi trgovine s priznanimi blagovnimi znamkami oblek, ki pa jih na Hvaru ni. Poleg tega bodo morali spremeniti koncept privabljanja gostov v restavracije in samo ponudbo hrane. Vse tiste table s fotografijami hrane bodo morali odstraniti, ker je to tako... socialistično. Poleg tega bodo morali ponuditi tudi bolj izbrano hrano in ne samo rib ali kalamarov.

No, pa še kaj bi se našlo. Npr. to, da vse cene zaokrožujejo na gor. In to mirno za 0,10 kun, kar znese 1 cent oz. pa starem, dva tolarja. En cent ti v Sloveniji vrnejo, na Hvaru pa se jim to zdi očitno nepotrebno. Pa saj enemu en cent res ne pomeni veliko. Če pa to naredijo pri vsakemu turistu, pa se tega denarja kar nabere.

Skratka. Če ne bodo spremenili oz. dopolnili ponudbe, bo Hvar v prihodnje ostal prazen. Cene bodo za "navaden folk" previsoke, za ljudi z malo debelejšo denarnico pa bodo sicer ravno pravšnje, vendar kaj ko tak turist ne bo imel denarja kje zapraviti.

Zakaj gre pri selitvi Šentjakobskega gledališča?

Kratek odgovor na to vprašanje dajem še enkrat v nadaljevanju, saj me je že kar nekaj blogerjev spraševalo, o čem pri vse tej zadevi sploh gre. Hkrati pa vse bralce in blogerje še enkrat prosim, da v podporo Šentjakobskemu gledališču tukaj podpišejo peticijo. Do sedaj so jo, med drugimi, podpisali Sebastian Cavazza, Boris Kobal, Milan Dekleva in še mnogi drugi.

No in sedaj odgovor:

Včeraj, torej v ponedeljek, 30. junija je bil v Mestnem svetu občine Ljubljana sprejet predlog strategije razvoja kulture v mestni občini Ljubljana za leta 2008-2011, ki med drugim predvideva selitev Šentjakobskega gledališča, ki bo (mimogrede) čez dve sezoni praznovalo že 90. obletnico delovanja, na novo lokacijo v Moste, v kulturni dom bivših Španskih borcev in to kljub temu, da smo na tej lokaciji (Krekov trg 2) že več kot 75 let. Na našo lokacijo bi radi iz Most preselili Gledališče za otroke in mlade Ljubljana (GOML), ki pa je bilo ustanovljeno šele leta 2004. Kaj tradicija (88 let Šentjakobskega gledališča) proti štirim letom GOML-a ne pomeni nič?

Predvsem pa bi preselitev vodila k zatonu Šentjakobskega gledališča, saj je sedanja lokacija za nas in tudi za Ljubljano izrednega pomena. Smo najstarejše amatersko gledališče v Evropi in tega bi se Ljubljana morala zavedati. V našem gledališču so se tako med drugimi kalili tudi Jurij Zrnec, Desa Muck, Saša Pavček in še mnogi drugi znani igralci.

Res je. Smo amaterji, ampak v pozitivnem smislu. Od ostalih profesionalnih igralskih kolegov se ločimo samo po tem, da nimamo opravljene igralske akademije in da za igranje ne dobimo plačila, zato pa vsi igramo s srcem in ljubeznijo in to predstave, ki so glede na slabo finančno situacijo, narejene vrhunsko, za kar pa poskrbijo, ne samo igralci, ampak tudi profesionalni režiserji .

In ker smo amaterji, je za nas toliko bolj pomembna lokacija, saj imamo že zaradi svojega "amaterizma" probleme s promocijo (novinarske konference so slabo obiskane), kar nekaj pa je takih, ki na nas gledajo postrani, v smislu: »Ah vi amaterji«. Žal pa gre tukaj predvsem za ljudi, ki niti enkrat niso prestopili prag našega gledališča. Se pa seveda taki radi pojavljajo na predstavah, kjer igrajo profesionalci, da se jim potem lahko slinijo, kjer so novinarji in kjer so kamere.

Najhujše pri vsem tem pa je, da je bil prvi predlog ta, da bi GOML deloval skupaj z Mladinskim gledališčem v prostorih Mladinskega gledališča in ker so tam vsi skočili na noge, so potem predlagali, da se GOML preseli na Krekov trg, pri čemer so nas iz MOL-a o tej nameri samo obvestili in nam sploh niso dali možnosti odločanja. Sprašujem se, zakaj so upoštevali pripombo Mladinskega gledališča, ne pa pripomb Šentjakobskega gledališča? Zakaj se tukaj delajo razlike?

Na podlagi zgoraj napisanega še enkrat poudarjam, da je lokacija za nas izjemno pomembna in zato ne smemo dovoliti, da se to gledališče seli.

Ali podpirate selitev Šentjakobskega gledališča?

Rezultate zadnje ankete si lahko preberete tukaj, od danes naprej pa vas sprašujem glede selitve Šentjakobskega gledališča, o čemer sem na svojem blogu že večkrat pisal.

Vprašanje v anketi se glasi: Ali podpirate selitev Šentjakobskega gledališča. Hvala za vaše klike!

Ali podpirate selitev Sentjakobskega gledalisca?
Selection		Votes
Da	9%	3
Ne	72%	23
Vseeno mi je	19%	6
32 votes total

Selitev Šentjakobskega gledališča - odzivi podpisnikov peticije

Tukaj lahko spremljate vse odzive podpisnikov peticije v zvezi s selitvijo Šentjakobskega gledališča o čemer sem pisal že tukaj in tukaj.

Proti sem zaradi decentralizacije lokacije gledališča in s tem bi pridobili le upad obiskanosti.

Nasprotujem preselitvi Šentjakobskega gledališča na novo lokacijo.

Če se more Šentjakobsko gledališče selit, potem ta ne bo bil to kar je. Jaz osebno, ne bom kupila niti ene karte v Španskih borcih, kajti doživetje ne bo enako. Zelo očitno je, da Jankovič nikoli ni bil v temu gledališču... če bi bil, ne bi nikoli zahteval selitve.

Želim si, da bi Šentjakobsko gledališče ostalo na sedanji lokaciji na Krekovem trgu 2.

Gledališča morajo ostati v centru Ljubljane. 75 let na sedanji lokaciji pa je že tradicija, ki naj ostane in se ne spreminja.

Tradicija je cenjena in lokacija je del tradicije. Šentjakobsko gledališče daje prostoru na katerem stoji prav lep pečat. Škoda bi ga bilo preseliti drugam. Na to lokacijo so navajeni gledalci in gledalke ter vsi, ki sodelujejo pri ustvarjanju prekrasnih oderskih stvaritev. Selitev bi bila velika napaka.

Šentjakobsko gledališče razveseljuje in izobražuje staro in mlado že dolga desetletja. Lokacija v mestnem jedru mu daje pridih patine, poleg tega pa s svojo ponudbo bogati mestno jedro. Tako kot smo/ste izrinili z mestnega središča trgovine in kinodvorane, očitno obstaja želja, da se s središča mesta umakne tudi kultura. Še posebno, če je le ta ljubiteljska in kot taka ne prinaša velikih denarjev v žep bogatih posameznikov. Mestno jedro je očitno že dalj časa apetit posameznikov, ki ga želijo spremeniti po svoji podobi. Ne dovolimo, da nas izrinejo na obrobje!

Podpora Šentjakobskemu gledališču!

Podpora!

To se ne sme zgoditi!

Sem odlocno proti selitvi. Argument spostovanega g. Petra Bozica, da je vezanost na tradicijo, objekt, preteklost nedopustna, nesodobna in nazadnjaska (tako sem razbrala iz utemeljitve), govori o nepoznavanju ali verjetneje zanikanju dejstva, da je v naravi cloveka, da se povezuje in plemeniti z lastno preteklostjo, na njej gradi, zori in razvija. Zanikati to je nekulturno. Nekulturno je tudi predlog za selitev utemeljevati z boljsimi pogoji, ki naj bi jih nudila lokacija v Mostah (??!!). In ne nazadnje se je nekulturno podpirati z nepremisljenimi argumenti, ker to pomeni metanje peska v oci vsej posredno in neposredno prizadeti kulturni javnosti in izkazuje tudi globoko nespostovanje do clanov Drustva ŠG, ki deluje in bogati kulturno življenje Ljubljane že nepredstavljivih 85 let in do vseh, ki smo v stvaritvah ansamblov vseh obdobij kadarkoli uzivali in se bogatili. Upam, da bo glas o nepotrebnosti in neprimernosti zamišljenih posegov dovolj odmeval, da bo naletel na ustrezen odmev.

Selitev Šentjakoba bi bila, milo rečeno, popolna neumnost. Manj milo rečeno pa predlog izraža pomanjkanje osnovne socialno-kulturne tenkočutnosti, skrbi in spoštovanja do tradicije, aroganten odnos do 'tradicionalno' dobro delujoče, unikatne gledališke ustanove ter nenazadnje tudi do vrste preteklih, sedanjih in bodočih generacij obiskovalcev. Že uradna utemeljitev, ki poudarja ugodnost združitve dveh gledališč, namenjenih otrokom in mladini, pod isto streho, preprosto ne vzdrži. Koneckoncev lahko ta razlaga izzveni tudi popolnoma drugače, kot so načrtovali predlagatelji spremembe, nampreč, kot da si ljubljanska/slovenska otroško-mladinska publika ne zasluži vsaj dveh lokacij v naši prestolnici? Pa smo tam. Čisto drugje. Od kod širokosrčna ponudba 'vrhunsko tehnično opremljenega gledališčnega prostora' in 'ugodne lokacije' ustanovi, ki si tega niti izrecno ne želi niti potrebuje, saj popolnoma očitno zelo uspešno deluje v svojem dosedanjem okolju. Po drugi strani, zakaj taistega 'primernejšega' prostora, lokacije in specifične publike ne izkoristi dosedanji domovalec? Po hitri in morda nekoliko 'ruralni' logiki se neizpodbitno utrne dvom oz. misel, da bo kaznovan nekdo, ki je dokazano skrben in uspešen v svojem delovanju. In nesorazmerno nagrajen tisti, ki si tega, vsaj tako drastično na račun drugega, ne zasluži. Kanček 'kulture' in fair-playa v vsak slovenski biznis.. Konstruktiven ;) predlog predlagatelju selitve: izkažite finančno pomoč Šentjakobu za tehnično izboljšanje in modernizacijo prostorov! Za podporo goml-u pa izberite eno od mnogih mogočih rešitev, ki predstavljajo veliko bolj ustaljeno prakso, kot izselitev kulturne ustanove s 75-letno tradicijo. Halo.

Ne smete premikati take zgodovinske zgradbe in njenega namena.

Nikakor ga ne smejo preseliti!

Eni bi to malo po ovinkih..in hop, Šentjakoba ne bo več. To je isto, kot bi preselili MAXIMARKET.Zakaj že?

PROTI! ODLOČNO!! Mestna občina naj usmerja energijo v izboljšave in ne v destrukcijo!!! Zgleda, da lokacija zelo 'diši' pridobitniško naravnanim strujam. Denar je seveda sveta vladar a kje je tu kultura?

MORA OSTATI!

Si ne znam predstavljati...

Sem Proti selitvi !!

Sem proti selitvi Šentjakobskega gledališča, tako iz zgodovinskih kot tudi kulturnih razlogov.

No way!

Pridružujem se mnenju članom Šentjakobskega gledališča.

I hope you manage to keep the location. I'll keep my fingers crossed.

Naj ostane teater tam, kjer je...

Šentjakob must stay!

Celoten predlog strategije je neumen. Več kot očitno je, da nekateri trpijo za pomanjkanjem posluha za kulturo in da so takšni in podobni koraki egotrip avtoritarca, ki je očitno preveč bral Karla Maya in sedaj igra šerifa.

Nočemo biti španski bikoborci:)

Svašta!!!

Nasprotujem predlogu selitve Šentjakobskega gledališča.

"Gledališ?e, ki se trudi po resnici slikati svoj ?as je nesmrtno - za razliko od uradnikov, ki so se z njim vedno samo prepirali o denarju. Zgodovina na te uradnike s pravico pozablja, za nas pa, ki smo opremljeni z omejeno perspektivo enega ?loveškega življenja, so takšni uradniki nevarni potomci govedarskega kralja Ubu. Z njihovimi zablodnimi vizijami se ne smemo niti za hip pomiriti." Milan Uhde, dramatik.

Popolnoma podpiram prizadevanja vodstva Šentjakobskega gledališča za ohranitev prostorov v Mestnem domu, ki je pravzaprav sinonim za ljubiteljsko gledališko dejavnost.

Za Šentjakobsko gledališče.

Dobitnik zlatega prstana Šentjakobskega gledališča za svoje delo v tem gledališču proti selitvi.

Šentjakobsko gledališče mora ostati na sedanji lokaciji!!!!!!!!!!

Ne preselite šentjakobskega gledališča!

Odločno nasprotujem selitvi našega Šentjakoba na novo lokacijo, saj smo s sedanjo močno povezani vsi člani kot gledalci gledališča. Povezana je z našim odraščanjem in kulturnim ustvarjanjem. Zaradi lokacije smo smo bili ves čas tudi zelo povezani s samim mestnim jedrom, z organiziranimi aktivnostmi, ki so popestrile mestno dogajanje. V dobro vseh, naj ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE OSTANE!

Očitno imamo že kar nekaj časa obdobje, ko je sicer v Sloveniji (v tem primeru predvsem v Ljubljani) oblast kulturi izrazito nenaklonjena. "Kaj čmo, takle mamo...."

...najlažje je rušit, najtežje dostojanstveno čuvati tradicijo...

Srce je tam, kjer sem doma ...

Gledališče je na odlični lokaciji, na katero smo se Ljubljančani že navadili in škoda bi ga bilo preseliti kamorkoli drugam. Tudi otroci so se navadili nanj, tam kjer je trenutno, zato sem proti selitvi.

Šentjakobsko gledališče poznam 50 let, za GOMEL sem slišal včeraj. Preselite Cankarjev dom, Dramo, Filharmonijo iz centra na drugo lokacijo in se vprašajte ali je to še isto! In ne govorite, da gre zgolj za interese kulture!!!

Do konca!

Ne gremo nikamor!

Preseli naj se ta, ki hoče v priti Šentjakobsko gledališče!! Ta nima niti dneva zgodovine!

Jah, " vsemogočni politiki" velikega phlepa in kratkega daha imajo vedno prav, če tudi v njihovem svetu je vse lepo narobe in kar narobe je, je zmeraj prav...!

Svet brez (umetniškega) spomina je iluzija!

Upam, da jim ne bo uspelo. Šentjakobsko gledališče ima najdaljšo tradicijo v Ljubljani in mu stoprocentno stojim ob strani. Ne damo ga!!!

No comment, goml in smg skupaj v prostore v moste, sentjakob pa v goml, al kaj?

Sem proti selitvi.

Strinjam se z zagovorniki stare lokacije Šentjakobskega gledališča - Če bi premestili gledališče na lokacijo stavbe nekdanjih Španskih borcev je enako, kot če ga takoj ukinejo.

G.župan je od silnega biznisiranja pozabil na človeka. ps.šentjakobsko preseliti v Moste pa me spominja na stalina in hitlerja(preseljevala sta proti volji narodov).

Neprasetne!! kdo bi rad zatrl gledališče? tisto gledališče katerega ljudlje ustvarjajo res z ljubeznijo, kajti stvari, ki so prostovoljne izvirajo iz ljubezni!!!

Ne dajmo se!

ČE VI TK PRAUTE, BO ŽE DRAŽAU --- (:

Kulturo v center.

Absolutno sem proti selitvi in podpiram to peticijo.

Šentjakob naj ostane, kjer je! Ni pravično, da bi ga na silo selili.

Lokacija mora ostati ista.

Nasprotujem selitvi.

Zakaj spreminjati tisto kar je v redu in se je udomačilo pri ljudeh? Veliko je drugih objektov v Ljubljani in okolici ki bi za sam izgled naše prestolnice veliko pomenilo če bi jih odstranili ali preuredili ker trenutno ne služijo svojemu namenu in kvarijo izgled lepega mesta. Tam je treba pohiteti !

NE SMETE jebemo mater!!!!

Ja in se strinjam z Borisom - protestirali bomo pred teatrom, ce bo treba. Tradicija je prestara, mnogi izmed nas pa premladi (dejansko in po srcu) in prezagnani, da bi to dopustili!

Mora ostati na tej lokaciji,kjer tudi domuje.

Odločno protestiram in podpiram kulturni boj za kulturno dediščino. Bodite inovativni. Sporočila mnogim znane predstave 'Kaj ti je deklica' so bila ob postavitvi predstave aktualna. Đamija menda bo, ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE PA TUDI IN TO TAM KJER JE. Če je v narodu, ki odloča za narodov blagor še kaj pameti ostalo seveda.'

Šentjakobsko gledalisce mora ostati doma.Mora. Clanica

Nastopimo kulturno proti nekulturnim odločitvam. Odločno sem proti idejam, ki rušijo kar je dobro in lahkomiselno zanemarjajo kulturno tradicijo, ki ima preteklost, sedanjost in verjamem tudi prihodnost.

To nenehno spreminjanje lokacij, selitve in prevrati so škodljivi za rutinirano in neobremenjeno spremljanje kulturnih dogodkov, dogaja pa se zadnje čase nenehno in vedno z nekom. Čez čas bom še sam potreboval vodiča za kraje z kulturnim programom v Ljubljani.

Nedopustno je da se prisilno seli najstarejse amatersko gledalisce v evropi!!!! samo se en znak zatona kulture....

Šentjakobsko naj ostane blizu centra.!!!

Sam prispevek že vse pove. Ne delajte tega!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Gledališče ima tukaj na Krekovem trgu svojo dušo, ki bo s selitvijo ispuhtela. Čar gledališča bo zamrl in prav ta čarobnost tega teatra je tako edinstvena zaradi lokacije, ki je Slovencem ,še posebej pa Ljubljančanom tako prijetna.

Absolutno se strinjam s peticijo - zamenjava lokacij med dvemi gledališči se mi zdi popolnoma nepotrebna, sporna in škodljiva. Ne samo, da je gledališka dvorana del identitete gledališča, je tudi del identitete celotnega gledališkega ansambla. Gledališče že ima svoje zveste privržence, ki so navajeni na to lokacijo in bi zagotovo velik del gledalcev kot tudi gledaliških ustvarjalcev izgubila s selitvijo. S tem bi padla kvaliteta samega gledališča in kulturna raven mesta na sploh. Če bo treba bomo tudi protestirali pred gledališčem! OGORČENI SMO!

Ne morem razumeti dejstva, zakaj moramo Slovenci neprestano spreminjati in "popravljati" zadeve, ki delujejo.

Šentjakobsko gledališče spada na Krekov trg. S svojo gledališko produkcijo in dolgoletno tradicijo predstavlja pomemben element kulturnega razvoja centra Ljubljane, zato ni argumenta, ki bi nas prepričal, da je njegova selitev dobra rešitev!

Enostavno se ne sme preseliti sentjakobsko gledalisce.ne sme

Definitivno mora ostati na Krekovem trgu!

Šentjakobsko gledališče in njegova stavba sta eno, neločljivo povezana in tako mora tudi ostati.

Upam da bojo oblasti imeli posluha za vase realne potrebe, tudi kot za potrebe ljubljancanov da imajo taksen poseben teater kot je sentjakobsko gledalisce! uspeh!!!!

Zaljubljen v Šentjakobsko gledališlče od leta 1953, bi silno rad spoznal razumne razloge za očitno nerazsodno odločitev. Le komu je lahko Šntjakobsko v napoto? Ker se tako rado sprašuje glas ljudstva, naj se popraša šentjakobsko gledališko publiko, kako sprejema te nerazumne namere. Bog, pomagaj k zdravi pameti!

Ogorcenje 75 let mesto ljubljana? zupanove(g.jankovic) besede na ietm meetingu v lj 15.5.08: kultura je najpomembnejsa beseda v tem mestu. g.jankovic torej??????

PROTI SELITVI ŠENTJAKOBSKEGA GLEDALIŠČA.

Sem proti seltivi Šentjakobskega gledaliča KAMORKOLI in KADARKOLI....

Absolutno se ne strinjam

ZA ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, ZA OHRANITEV TRADICIJE AMATERSKEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.

Želim da Šentjakobsko gledališče ostane tam kot je,tako kot je.

Se ena provokativna poteza - menjava fig za bučke -saj je jasno da ljudje ne bodo kupili bučk. Predlog se zdi predvsem površinski in ne vsebinski...eni sem drugi tja in čez dve leti spet drugam...

Narod, ki je kulturno okrnjen nima svettle prihodnosti.

Jankovic - diktator

Šentjakobskega gledališča ne damo!

Šentjakobsko gledlišče mora ostati na sedanji lokaciji. S selitvijo porušite in uničite čarobnost in magičnost teatra.

Izgleda, da je odlok pripravil (vsaj po glasu na radiu sodeč) nek mladinec, ki mu tradicija ne pomeni nič, ki še nikoli ni bil v Šentjakobu, ki ne pozna narave dela šentjakobskega kolektiva, predvsem pa se mu niti ne sanja, kaj pomeni Šentjakob za njegove aktivne člane. Fej in fuj - ne maram prepotentnih povzpetnih mladcev, ki hočejo vse, kar je starega in ni v skladu s sodobnim materialističnim pridobitništvom uničiti in jim je samo za osebno korist!

Totalno sem proti (še eni) od neumnosti sedanjega prestola Ljubljane... gledališče naj ostane tam, kjer je!

Zanamci nas bodo cenili predvsem po neumnostih, ki jih nosmo naredili.

Naj ostane kot je, tako je najbolje.

Naj Sentjakobsko gledalisce ostane z nami..

Šentjakobsko gledačišče sodi na lokacijo, kjer si je pridobilo ime in že več kot 75 let ohranja svojo tradicijo!

Šentjakobsko gledališče mora ostati tam kjer je sedaj...se zelo strinjam z zgoraj navedenim.

Barbarizem.

Za Šentjakob takšen kot ga poznamo

Gre celo za vec kot unicenje "Sentjakobskega bistva" - kar je ze itak tudi nesprejemljivo - s takimi zadevami unicujemo tudi clovekovo izoblikovano prostorsko percepcijo mesta, obcutek za orientacijo: nekatere tocke enostavno morajo ostat na svojem mestu, ce naj bi se se znasli in ohranjali obcutek domacnosti!

Naj se preseli mestna občina!

Peticija proti selitvi Šentjakobskega gledališča

O nameri Mestne občine Ljubljana, da bi po 75. letih selila Šentjakobsko gledališče na drugo lokacijo, sem pisal že tukaj.

Tokrat pa vse blogerje in bralce prosim, da kliknejo na spodnji link in podpišejo peticijo proti selitvi Šentjakobskega gledališča.

Hvala vsem!

http://www.ipetitions.com/petition/selitev-sg/index.html


Na spodnjih linkih pa lahko spremljate, kaj so na to temo objavili mediji...

- Zakaj selitev Šentjakobskega gledališča Ljubljana? (Studio ob 17h - Radio Slovenija)
- Po 75. letih letijo ven (Žurnal24)
- Selitev gledališča (Vest.si)
- Komentar - Srečko (Vest.si)
- Selitev Šentjakobskega gledališča prenagljena in nedorečena (STA)
- Selitev Šentjakobskega gledališča (Siol.net)
- Selitev Šentjakobskega gledališča (Info TV)
- Šentjakobskemu gledališču grozi selitev (RTV SLO)
- Šentjakobsko gledališče želi ostati v središču mesta (Dnevnik)
- Selitev Šentjakobskega gledališča (Indirekt)
- Se Šentjakobsko gledališče seli? (Radio Hit)
- Se bo Šentjakobsko gledališče selilo? (Radio Aktual)


Šentjakobskega ne dajo (Nedeljski dnevnik)

Šentjakob naj gre v Moste? (Delo s komentarjem)

Pa bo šel Viking v zaslužen pokoj

Lansko leto sem po šestih letih policijsko konjenico zapustil jaz, letos pa jo bo, po petnajstih letih, očitno zapustil tudi Viking, konj s katerim sem prebil zadnja tri oz. štiri leta v konjenici. Škoda, ker ga ne morem, zaradi pomanjkanja časa in prostora, kupiti jaz. Verjamem pa, da se mu bo tudi pri novem lastniku godilo dobro. Vso srečo Viking.











Foto: policija

Zakaj bomo lahko kupili samo polletne vinjete?

Men spet ni nič jasno. Hm. Zadnje čase se mi pa to res pogosto dogaja.

Tokrat se sprašujem, zakaj se je vlada odločila in letno vinjeto vezala na koledarsko leto, kar pomeni, da bo veljala od 1.januarja do 31. decembra in to ne glede na to kdaj jo boš kupil. Ali januarja ali pa celo maja. V vsakem primeru boš, če se boš odločil, da kupiš letno vinjeto npr. maja, plačal celoten znesek letne vinjete, čeprav se boš lahko z njo vozil samo do konca leta, torej sedem mesecev.

Zakaj so torej letne vinjete drugače tretirane kot polletne, ki bodo normalno veljale šest mesecev in to ne glede na to kdaj jih boš kupil? Z razliko od letnih vinjet, polletne namreč ne bodo vezane na koledarsko leto.

Glede na to, da se bo dalo letne vinjete kupiti šele 1. januarja 2009, bodo vsi vozniki, ki bodo vinjete potrebovali že okrog 1. julija, ko bo njihova uporaba obvezna, morali kupiti polletno vinjeto, ki pa je, glede na to, da se z njo lahko voziš samo pol leta, s 35 € neprimerno dražja kot letna vinjeta, za katero sicer plačaš 55 €. Ne more biti enostavno tak sistem kot v Avstriji, ki ne glede na to kdaj kupiš letno vinjeto, velja eno leto?

Le zakaj bi vlada sploh dala nam voznikom možnost nakupa letnih vinjet s 1. julijem? Po mojem mnenju ravno v tem grmu tiči zajec. Vlada oz. DARS želita pač s prodajo polletnih vinjet na hitro zaslužiti. Če bi npr. 100.000 voznikov 1. julija kupilo letno vinjeto za ceno 55 €, bi vozniki za vinjete do 1. julija 2009 zapravili 5.500.000 €.

Pa sedaj? 100.000 voznikov bo 1. julija zapravilo za polletno vinjeto 3.500.000 € in 1. januarja 2009 za letno vinjeto še 5.500.000 €. Skupaj bodo torej do 1. julija 2009 za vinjete zapravili 9.000.000 € oz. 3.500.000 € več kot v zgornjem primeru.

Mislim da je vsak nadaljni komentar odveč.

Sorodne teme:

- Kdaj bo prišlo do uskaditve kilometrine s ceno bencina?
- Zaradi vinjet že ne bom volil SDS
- Bi morali uvedbo vinjet preprečiti z referendumom?
- V Sloveniji bi morali cestnine ukiniti

Georg Bush! Go home!

Hrvati so še kr prijazni

Včeraj se mi je na cesti zgodila manjša neprijetnost, ki pa se je končala s srečnim koncem. Bil sem na službeni poti v Beogradu in ko sem se zvečer vračal iz Beograda nazaj v Slovenijo, mi je približno 38 kilometrov pred Zagrebom, zaradi porabe vsega bencina, ugasnil avto. Ne sprašujte me kako se je to zgodilo, ker še sam ne vem. Se je pač zgodilo. Jebi ga.

Vendar pa preden sem to ugotovil, je preteklo kar nekaj časa. Ponavadi je tako, da ko se prižge lučka za bencin, lahko narediš še vsaj 50 kilometrov. No, jaz sem jih naredil 18 in potem se je avto ustavil. Prav zaradi tega sploh nisem pomislil, da bi bil razlog za ustavitev vozila bencin, ampak kakšna druga napaka.

Seveda sem vseeno najprej hotel preveriti, da ni mogoče kriv bencin. No, na "srečo" sta se kmalu po drugi strani avtoceste pripeljala cestarja in ko sta preplezala odbojno ograjo, ki je ločevala pasove na avtocesti, sta me vprašala, če je kaj narobe. Pa sem jima rekel, da mi je verjetno zmanjkalo bencina, nakar mi je eden od njiju rekel, da naj malo počakam. Pa sem počakal v upanju, da mi bosta pripeljala kantico bencina. Pa čakam 10 minut, pa še nadaljnji 10 minut in še nadaljnjih 10 minut. In ker po 30 minutah še vedno nista prišla do mene, sem začel z ustavljanjem vozil z namenom, da bi se me kateri od voznikov usmilil in odpeljal na najbližjo črpalko. Baterije nisem imel, odsevnega jopiča tudi ne, tako da sem vozila ustavljal kar z mobitelom, kolikor je pač oddajal svetlobe. Vse skupaj je bilo neuspešno. No in ko to počnem približno pet minut, se do mene pripeljeta cestarja in mi rečeta, da so ju obvestili, da je neko vozilo zapeljalo v graben. Takega sprenevedanja pa še ne. Šlo je namreč za ista cestarja, ki sta me že pred 35 minutami spraševala, če je kaj narobe. Pa ne samo to. Tudi bencina mi nista pripeljala. Pa sem jima rekel, da smo se že videli in šele nato sta priznala: "Ja pa res".

Še sedaj ne vem, zakaj je do tega prišlo. Ali mi nista pomagala, ker sem bil Slovenec, kar ob takih medsosedskih odnosih ne bi bilo nič nenavadno ali pa smo se narobe zastopili. Kakorkoli že. Tokrat sem ju prosil, če se lahko usedem v njun avto, da me odpeljeta do bencinske črpalke. Proti nista imela nič, zato sem se takoj usedel v avto in skupaj smo se odpeljali do 10 kilometrov oddaljene črpalke. In ko smo prišli nazaj, sta mi prav prijazno tudi natočila v vozilo gorivo.

In avto? Hja, je vžgal. Torej sem šele tukaj ugotovil, da mi je res zmanjkalo bencina. Na srečo torej ni bilo z avtom nič narobe. Že ta stvar mi je vzela cele dve uri. Kaj bi šele bilo, da bi moral klicati avtovleko...

Tako pa sem se samo še odpeljal proti najbližji črpalki in do konca natočil gorivo ter obema delavcema v zahvalo plačal dve pivi.

Kaj imajo skupnega Bush, traktorji in nogomet?

To, da mi gredo v zadnjih dneh vsi pošteno na živce. Prvi mi gre na živce zato, ker zaradi njega ne bo mogoče parkirati ob skoraj vseh cestah v središču Ljubljane in to kljub temu, da naj Ljubljane sploh ne bi obiskal, ampak naj bi se zadrževal samo na Brdu. Zakaj potemtakem tak prometni režim? Drugi mi gredo na živce zato, ker se ne umaknejo s cest, ko se za njimi nabere kolona vozil, čeprav morajo to storiti po Zakonu o varnosti cestnega prometa. No in tretji je na vrsti nogomet, o katerem so vsi govorili že nekaj dni pred Evropskim prvenstvom in to kljub temu, da se je to začelo šele danes. Kaj šele bo. Najbolj pomembna postranska stvar na svetu. Pfh. Pa kaj še.

Postal sem stric!

Preveč popitega alkohola, močan glavobol, premalo spanja... Po celodnevnem slabem počutju sedaj končno lahko spravim skupaj nekaj besed in povem, da sem prvič postal stric. :)

Čestitke ponosnima staršema Sebastijanu in Nini ter seveda njuni hčerkici in moji nečakinji, Gaji!

Zoran Janković naj pazi kaj dela

Zoran Janković je imel od vseh kandidatov za župana Ljubljane, ne samo na zadnjih, ampak kar na vseh dosedanjih volitvah, če se osredotočim na čas po osamosvojitvi, najbolj izdelano vizijo razvoja mesta Ljubljane.

Ni pa ostalo samo pri obljubah in viziji, ki je po mojem mnenju, vsaj časovno, kar preveč ambiciozno zastavljena, ampak se tudi nadaljuje z izvedbo zastavljenih ciljev. Tako bomo imeli v Ljubljani ne samo en, ampak kar dva nogometna stadiona, čeprav se sam sprašujem zakaj sploh potrebujemo dva. Pa vendarle. To je bil njegov cilj in to bo očitno izpeljal. Poleg tega so bili v njegovem načrtu postavitev džamije, urediti promet, tržnico in še bi lahko našteval.

Ob vseh teh visoko zastavljenih ciljih se seveda vsi sprašujejo ali mu bo do konca mandata sploh uspela uresničitev predvolilnih obljub. Verjetno ne. Sam menim, da je bolje, da mu nekaj tega ostane za volilno kampanjo za naslednji mandat. Kaj pa bo Ljubljančanom sploh lahko obljubil, če bo vse cilje že sedaj uresničil?

Poleg tega pa se mora Janković, če se še ne, zavedati, da mu lahko prevelika vnema škoduje. Če preletimo njegove predvolilne obljube, si lahko samo rečemo: »Ej stari, to pa ni kar tako«. Res je. Ni kar tako enostavno to izpeljati. Sploh če pomisliš, da se ti to lahko vrne kot bumerang. O čem govorim? Govorim o tem, da lahko želja po realizaciji vizije pripelje do poraza Jankovića na naslednjih županskih volitvah. Da bi uresničil zastavljene cilje, bo namreč moral stopiti na žulj marsikateremu občanu. Tako so se npr. že pojavile iniciative glede tržnice, pa zapore mestnega središča, pa glede vrtičkarjev… Verjamem, da je županu vseeno za vse te iniciative. »Kaj pa je to ena iniciativa? Oni pa že ne morajo odločiti o moji morebitni zmagi na naslednjih volitvah«, si verjetno govori župan. Res je, ena iniciativa tega res ne more narediti. Lahko pa njegovo zmago, zaradi prevelike vneme, prepreči skupek vseh teh iniciativ.

Foto: Denis Sarkić (www.vest.si)

Pa se Zoran Janković tega, da ne sme stopiti na žulj prevelikemu številu ljudi, zaveda?

Sorodne teme:

- Bo mestna občina Ljubljana selila Šentjakobsko gledališče?

Bo Mestna občina Ljubljana selila Šentjakobsko gledališče?

Pred dnevi je v prostorih Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ki bo v sezoni 2011/2012 praznovalo svojo 90. obletnico delovanja odjeknila novica, da želi Mestna občina Ljubljana Šentjakobsko gledališče po 75. letih seliti na novo lokacijo, v dvorano nekdanjih Španskih borcev. V prostore Šentjakobskega gledališča pa bi radi preselili GOML (gledališče za otroke in mladino), ki je bilo ustanovljeno šele leta 2004.

Ta informacija se vsem igralcem, zaposlenim in tehničnemu osebju, ki smo čustveno vezani na to gledališče, na ta prostor…, zdi skrajno nenavadna, če ne celo absurdna.

Šentjakobsko gledališče je namreč najstarejše ljubiteljsko gledališče v Evropi in to bi MOL pri promociji gledališča in nenazadnje samega sebe, moral izkoristiti, ne pa da se hoče Šentjakobskega gledališča znebiti in ga seliti nekam daleč stran.

Če na kratko povzamem zgodovino. Gledališče je sprva delovalo v prostorih otroškega zavetišča v Florjanski ulici in v svoji prvi sezoni leta 1921/22 uprizorilo kar 16 premier s 56 ponovitvami. V sezoni 1932/34 pa se je preselilo na sedanjo lokacijo Mestnega doma in delovalo do leta 1941, ko je italijanski okupator porušil oder in v dvorano naselil svoje gasilce. Leta 1946 je po kulturnem molku teater spet začel delovati. Zgradil se je nov oder in tako se je začelo polpoklicno obdobje gledališča. Kar 12 igralcev je bilo stalno angažiranih. Ob svojem igralskem delu so opravljali tudi za gledališče nujno potrebna opravila, drugi igralci pa so za odigrane predstave prejemali skromen honorar. Po šentjakobskem zgledu so začela delovati tudi druga gledališča takega tipa: na Jesenicah, v Škofji Loki, Kranju, na Ptuju. Leta 1964 je ta polpoklicna doba ugasnila in gledališče je postalo spet ljubiteljsko.

Šentjakobsko gledališče torej v tej stavbi deluje od sezone 1932/34, veliko dalj časa kot pa v tej stavbi deluje Lutkovno gledališče, ki ga ne nameravajo seliti in je s svojo skorajšnjo 90. obletnico dalj časa delujoče gledališče, kot pa je npr. Mestno gledališče ljubljansko, ki je bilo ustanovljeno šele leta 1949.

V prid temu gledališču pa govorijo tudi številna gledališka in druga priznanja, ki dokazujejo, da so marsikatere predstave narejene celo bolje od predstav profesionalnih gledališč in da se tudi amaterski igralci lahko kosajo s profesionalnimi.

Naj naštejem samo nekaj zadnjih: posebni igralski priznanji Srečku Kermavnerju in Borisu Carju za predstavo Bog; Saša Klančnik je lansko sezono za svojo upodobitev dobrega vojaka Švejka pobral praktično vse prestižne nagrade za ljubiteljske igralce: domačega, šentjakobskega Harlekina, Matička za glavno moško vlogo na 46. Linhartovem srečanju, Čufarjevo nagrado za moško vlogo na jubilejnih 20. Čufarjevih dnevih na Jesenicah in Severjevo nagrado; visoko priznanje JSKD, Linhartovo listino, je lani prejela Tatjana Rebolj; srebrno plaketo JSKD pa je lani prejela še naša dolgoletna članica in prva dama Šentjakobskega gledališča, Sonja Pavčič. Nekdanji predsednik Milan Kučan, pa je ob 75. obletnici gledališča, podelil tudi častni znak svobode RS.

To, da igralci nimamo narejene akademije še ne pomeni, da bi se na nas in na gledališče, moralo gledati postrani, kaj šele z zaničevanjem v slogu: »Ah, vi amaterji«.

Jankovića in tudi vse ostale, ki na Šentjakobsko gledališče gledajo postrani pa ob vsem tem sprašujem. Ste si sploh že kdaj ogledali kakšno našo predstavo?

Bog v Šentjakobskem gledališču

Včeraj sem si v našem gledališču ogledal komedijo Bog, znanega ameriškega filmskega in gledališkega ustvarjalca Woodyja Allena, ki jo je izvrstno zrežiral Gašper Tič in katere premiera je bila že v mesecu marcu. Žal sem si predstavo ogledal šele včeraj, za kar se opravičujem vsem kolegom igralcem, toda prej enostavno nisem utegnil. Posujem se s pepelom. Predstava je bila fenomenalna in jo priporočam prav vsem. Če se sam običajno pri gledanju filmov ali gledaliških predstav smejim potiho, pa sem se včeraj smejal… kaj smejal…krohotal na ves glas.

Ta komedija absurda, je nastala sredi 70. let preteklega stoletja (1975), potem ko je Allen kot gledališki pisec (in igralec) že dosegel dva lepa uspeha na Broadwayu z Don't Drink The Water (1966, 598 ponovitev) in Zaigraj še enkrat, Sam (Play It Again, Sam, 1969, 453 ponovitev).

Foto: Bor Slana

Igra se začne z obup(a)nim prizadevanjem dveh gledaliških ustvarjalcev (pisatelja in igralca), da bi našla ustrezen konec igri, ki jo je prvi napisal, drugi pa v njej nastopa. Sledi vrsta zapletov, neprestano in nepredvidljivo sodelovanje z občinstvom in bliskoviti preskoki iz resničnosti v fikcijo (in spet nazaj). Seveda je vse skupaj začinjeno z veliko mero značilnega allenovskega humorja.

Predstava žanje velike uspehe, saj je bila dvorana nabito polna, obiskovalci pa zelo zadovoljni. Svojo uspešnost dokazuje tudi z igralskim priznanjem, ki ga je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, podelil igralcu v omenjeni predstavi, Borisu Carju za vlogo Diabetesa .

Bi kdo moral odstopiti zaradi primera "Patria"?

Rezultate zadnje ankete "Kje ste izvedeli za moj blog?", si lahko ogledate tukaj. Od danes pa vas v novi anketi sprašujem: Kdo bi moral odstopiti zaradi primera "Patria"? Hvala za vaše glasove.

Kdo bi moral odstopiti zaradi primera "Patria"?
Selection		Votes
Janez Jansa	31%	10
Karel Erjavec	25%	8
Nekdo drug	6%	2
Nihce	28%	9
Ne vem	9%	3
32 votes total
pollcode.com free polls

Evrovizijska maškarada

Dajte že nehaj s tem sranjem... Pa kaj je sedaj to!? A gre tukaj sploh še za popevke ali samo še za bolj ali manj neposrečene cirkuške nastope? Da se je pred leti sem ter tja našel nekdo, ki je odstopal od drugih, še zastopim. Kaj pa sedaj? Zdaj pa vsi hočejo biti posebni, vendar bo ob množici "posebnežev", na njihovo žalost, bolj izstopal nekdo, ki bo normalen. Če sploh bo kdo tak. Tega verjetno ne bom izvedel, ker sem šel raje pisat ta post. Še najboljša je bila naša Rebeka, ki je bila izmed vseh še najbolj normalna. In to pravim jaz, ki nekako nisem bil za njeno zmago na Emi. Ampak priznati je treba, da je zažgala. Tista njena energija... Držimo pesti! :) Zdaj pa spat!

Obsojeni na inflacijo!

Nič več ne bo tako kot je bilo. Časi, ko inflacije ni bilo ali pa je bila le-ta nizka, so že davni minili. Žal je tako, da se bomo morali na višanja cen kar navaditi.

Da je temu tako, pa se moramo zahvaliti Kitajski. Če je bila Kitajska še pred leti nerazvita in je močno zaostajala za razvitimi državami, pa se slika sedaj, kot že vrabčki čivkajo na veji, spreminja.

Nenaden gospodarski razvoj Kitajske je namreč pripeljal do točke, ko bomo morali resno razmisliti kako naprej. Industrijski bum na Kitajskem ni samo povzročil še večje onesnaženosti okolja oz. globalnega segrevanja, ampak zaradi vse te industrije tudi večjega povpraševanja po nafti, zaradi česar cene le-te, že leta drvijo navzgor.

In ker je zaradi kitajske industrije vedno več Kitajcev zaposlenih, si vedno več Kitajcev lahko privošči osnovne življenjske potrebščine (mleko, kruh…), kar pa je seveda privedlo tudi do zviševanja cene le-teh.

Žal pa je tako, da ne bo ostalo samo pri nafti in kruhu ter mleku, ampak se bo trend nadaljeval tudi na drugih področjih. Če je trenutna delovna sila na Kitajskem še poceni in vsa zahodna podjetja selijo svojo proizvodnjo na vzhod, pa temu ne bo več dolgo tako. Slej ko prej se bo zgodilo, da bodo tudi stroški dela na Kitajskem začeli rasti, zaradi česar se bodo začela dražiti tudi tehnika in oblačila.

In kaj nam potemtakem preostane? Višanje plač? Ali pa morda širjenje proizvodnje v Afriko, ki je še edini nerazviti kontinent? Žal pa je tako, da se tudi tukaj lahko zgodba Kitajske čez nekaj let, ponovi.