City Park omejuje svobodo gibanja

Čeprav si nihče v svobodni in demokratični družbi, torej tudi City Park, ne bi smel privoščiti omejevanja svobode gibanja (razen seveda v določenih primerih policija), pa se je prav to meni včeraj zgodilo.

Kot že večkrat prej, sem tudi včeraj zvečer odšel po nakupih v City Park, avto sem tako kot vedno parkiral v garažni hiši pred City Parkom in nato peš (tako ko vedno) odšel na ogled filma v Kolosej. Le zakaj bi premikal avto na sosednje, Kolosejevo parkirišče, če pa imam avto parkiran že v City Parkovi garaži, ki je nekaj metrov stran. Tak "scenarij" imam predviden skoraj vedno, ko nakupujem ob petkih ali sobotah in je to vse do včeraj potekalo brez problemov.

Ko pa sem se včeraj vračal iz kina, se usedel v avto in se hotel odpeljati iz garažne hiše, me je pri izhodu presenetila spuščena zapornica, ki je vsaj do še pred kratkim, tam ni bilo. Avto sem obrnil in poskusil priti iz garaže še pri drugem izhodu, vendar pa je bila zapornica spuščena tudi tam.

Pravzaprav ima po novem garažna hiša City Parka štiri zapornice in sicer dve pri obeh vhodih in dve pri obeh izhodih, vse pa so bile spuščene, medtem ko sem jaz in ne samo jaz, izgubljen taval po parkirišču in nekako poizkušal priti ven. Na srečo sem med zapornico in enim stebričkom našel ravno toliko prostora, da sem z avtom zapeljal skozi in na svobodo. Če bi imel malo večji avto, mi to ne bi uspelo.

Ne vem sicer zakaj se je City Park za zapornice sploh odločil, dejstvo pa je, da bodo tukaj morali nekaj spremeniti ali pa bo za omejevanje svobode gibanja nekdo odgovarjal. Ne bi se čudil, če se bo v bližnji prihodnosti našel nekdo, ki bo zapornico poškodoval ali na silo odstranil. Mene je, priznam, to včeraj zelo zamikalo. Razmišljal sem tudi, da bi poklical policijo. Nikjer namreč tudi ni bilo nobenega varnostnika, ki bi zapornico dvignil ali vsaj telefonske številke na katero bi varnostno službo lahko poklical.

Naj dam ob koncu še predlog upravi City Parka. Če se bo City Park hotel izogniti kakršnimkoli tožbam, bo moral ali odstraniti zapornice ali vgraditi senzor, da se bo zapornica pri izhodu dvignila (to bi bila po mojem najboljša rešitev) ali pa izobesiti pred vhodom v garažno hišo veliko opozorilo, da se ob tej in tej uri zapornice spustijo in da naj vozniki še pravočasno umaknejo svoja vozila.

Potovanje po Kubi (2008) - 9. del

V današnjem zapisu pišem o potovanju iz Varadera proti Cayo Cocu, o tem kako sva na poti imela policijsko spremstvo in o tem kako je Cayo Coco ločen od celine in Kubancev.

Pot proti Cayo Cocu

Najino pot sva nadaljevala naslednji dan ob 8.30 uri.

Varadero - Ciega de Avila

Za 115 kilometrov poti do avtoceste pa sva potrebovala dve uri. Nekje na pol poti sva se pripeljala v eno mestece ali bolje rečeno malo večjo vas, kjer pa ni bilo prav nič prometnih znakov, kaj šele usmerjevalnih tabel. Da o labirintu ulic sploh ne govorim. Ker kljub zemljevidu nisva vedela kako oz. kam naprej, sva hotela povprašati kakega domačina, da nama vsaj približno pokaže pot do avtoceste. In takoj ko sva se ustavila, je že do naju pritekel en domačin, star nekje 25 let. Ko sva mu pojasnila, da iščeva pot do avtoceste, je dejal, da je ravno namenjen v tisti konec in naju vprašal, če gre lahko z nama. Če sva hotela priti ven iz vasi in pravočasno do Cayo Coca, torej pred nočjo, sva ga pač morala pobrati in skupaj smo se odpeljali proti avtocesti. Na poti sva lahko videla polno šol in mangovih nasadov pri katerih je zanimivo to, da visijo iz dreves kot bi bili privezani z vrvico. Res neverjetno.

Ciega de Avila - Cayo Coco

Plačilo za »vodenje«

Tik pred avtocesto smo morali natočiti gorivo, zato smo se ustavili na bencinski črpalki v neki vasi in brez da bi natočili gorivo, hitro odpeljali naprej. Najin sopotnik se je namreč ustrašil policije, ki je stala na bencinski črpalki in prosil, če ne kar ukazal, da naj peljemo naprej. Očitno ni imel najbolj čiste vesti. Zato sva bencin natočila šele na avtocesti, kamor sva prišla kmalu za tem. Še prej pa sva odložila sopotnika, ki je kljub temu, da sva mu naredila uslugo in ga peljala, zahteval 20 CUC za »turistično vodenje«. Na koncu sva popustila in mu dala tistih 20 CUC oz. 14 €. Po 110 kilometrov prevožene poti sva se torej ob avtocesti ustavila in napolnila najinega konjička.

Che Guevara v Santa Clari in policijsko spremstvo

Ob 12.15 uri sva pot nadaljevala in bila nekje ob pol enih že v Santa Clari, kjer pa sva si ogledala najbolj znan spomenik Che Guevari. Parkirišče oz. trg pred kipom je bil prazen, obiskovalcev je bilo zelo malo… povsod pa so bili zvočniki iz katerih so se slišali Che Guevarovi govori.

Ker tam nisva imela kaj početi, razen to, da sva naredila par fotografij, sva se kar hitro odpeljala naprej. Seveda pa spet ni šlo brez težav. Uvoz na avtocesto proti Havani sva našla zelo hitro, medtem ko je bil uvoz na avtocesto proti vzhodu, na čisto drugem koncu, nekaj kilometrov stran. Na srečo nama je pot pokazal policist na motorju, ki se je vse do avtoceste peljal pred nama. Žal pa je bilo veselja hitro konec, saj se je dokaj kmalu avtocesta na kateri je bilo polno lukenj, končala in si kar naenkrat pred seboj zagledal travo. Nobenih opozorilni tabel o koncu avtoceste, samo trava. Pot sva nadaljevala po navadni cesti in po 58 kilometrih prišla v mesto Ciega de Avile, kjer sva ponovno natočila gorivo in si nekje 20 minut vzela odmora za malico. Pot sva nadaljevala ob 15.50 uri in bila po uri vožnje že pred zapornico.

Cayo Coco namenjen samo tujim turistom

Zapornica namreč preprečuje Kubancem, da se po nekje 40 kilometrov dolgem nasipu čez morje pripeljejo do otočja Cayo Coco, ki je namenjen izključno tujim turistom. V bistvu gre tukaj za neke vrste mejno kontrolo, kjer moraš pokazati tudi svoj potni list. Po opravljeni kontroli in plačilu dveh CUC za cestnino sva se odpeljala čez nasip. Potem pa sva se, namesto da bi se odpeljala takoj v hotel odločila, da se odpeljeva še približno 20 kilometrov naprej do Playa Flamingos, kjer naj bi lahko videla te čudovite ptice in pelikane. Žal neuspešno. Zato sva se obrnila in se do tega trenutka, najslabši cesti, odpeljala do hotela, kamor sva prispela ob 18.45 uri. V hotelu, ki je tipičen AI hotel, sva ostala cel naslednji dan in izkoristila za poležavanje na plaži, pa čeprav je bila slabša kot v Varaderu. Dejstvo je pa nekaj. Nikoli več v take resorte. Sploh pa ne pred potovanjem, kot sva to naredila midva. Velika napaka! :)

Toliko za danes. Oglejte si še fotografije, naslednjič pa nadaljujem s Camugeyem.

Sorodne teme:

- Potovanje po Kubi (2008) - 8. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 7. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 6. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 5. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 4. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 3. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 2. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 1. del
- Potovanje po Kubi (2008) - vrnitev v Slovenijo
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Trinidada
- Potovanje po Kubi (2008) - prvo javljanje iz Kube
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Miamija
- Odpovedi letov ogrozajo Kubo
- Potovanje po Kubi (2008) - predviden načrt potovanja
- Zaradi Kube sem zavrnil snemanje
- Potovanje po Kubi (2008) - kupovanje letalskih kart je pravi podvig
- Potovanje po Kubi (2008)

Za kakšno ceno bi kupili električni avto?

Rezultate zadnje ankete o selitvi Šentjakobskega gledališča najdete tukaj, od danes naprej pa vas sprašujem, za kakšno ceno bi bili še pripravljeni kupiti električni avto. Hvala za vaše klike!

Da pa se boste lažje odločili, vam bom v nadaljevanju posredoval nekaj podatkov. Že nekaj časa je znano, da vsaj dva proizvajalca avtomobilov (Renault in Honda) načrtujeta, da bosta nekje leta 2010 na trg poslala nova avtomobia, ki pa ju bo poganjala samo elektrika. Glede na visoke cene nafte in onesnaževanje okolja, je to več kot dobrodošlo.

Ko pa sem na to temo malo brskal po internetu sem ugotovil, da Kitajci že nekaj časa izdelujejo električne avtomobile. Eno tako podjetje je npr. Escomoto, ki že izdeluje majhne električne avtomobile velikosti Smarta (pravzaprav gre kar za kopijo Smarta).



Vozilo ima prostora za 2 potnika, največja hitrost, ki jo lahko doseže je 65 km/h, z enim polnjenjem pa se lahko pripeljete 120 kilometrov daleč. Seveda je prevožena razdalja odvisna od same hitrosti vožnje in od tega ali avto obremenjujete z vožnjo po klancu navzgor. Omenjeni avto sicer lahko premaguje 30 stopinjske klance. Avto torej ni primeren za daljša potovanja, ampak predvsem za mesto vožnjo. Problem pa se pojavi pri polnjenju, saj le to vzame preveč časa in sicer nekje do 10 ur.

Seveda obstaja tudi podjetje, ki dela močnejši in hitrejši, vendar pa tudi dražji električni avtomobil. To je ameriško podjetje Tesla motors, ki pa za svojega Tesla Roadster zahtevajo 99.000 €.



Tega si verjetno marsikdo ne bi mogel privoščiti, bi se pa lahko kdo odločil za nakup električnega "Smarta". Za kakšno ceno bi bili pripravljeni to storiti?

Nasmejana Gaja

Pred dobrima dvema mesecema sem objavil fotografijo Gaje, sedaj pa jo spet. Tokrat je že prava punca.



Sorodne teme:

- Nečakinja Gaja
- Postal sem stric

Hvar za svojo ceno ponuja premalo

Pred kratkim sem se vrnil z dopusta na Hvaru, za katerega sicer vsi govorijo, da je postal pregrešno drag. Temu seveda lahko samo potrdim. Hvar (še posebej mesto Hvar) je res postal drag. Če primerjam npr. ceno mojita na Hvaru (v baru Carpe Diem), s ceno mojita v Ljubljani (v lokalu Fetiš) ugotovim, da je cena na Hvaru za 1 evro dražja od cene v Ljubljani. Da o tem, da je bil mojito grozen, sploh ne govorim.

Seveda s cenami ni nič narobe, še posebej, če si želijo Hrvati iti elitni turizem. To je pač cena elitnega turizma, kateremu se bomo morali prilagoditi. Zakaj bi Hrvati morali vztrajati na turizmu, ki so ga "furali" v času socializma? Bodo pač morali Slovenci, ki so na Hvar hodili na "socialno" varianto, razmisliti o kaki drugi destinaciji. Bodisi Bolgariji ali Albaniji. Na Hvar pa bodo hodili vsi, ki so do sedaj hodili na bolj elitne destinacije, npr. Azurna obala. Pa bo res tako?

Odvisno od ponudbe. Hvaru do elitnega turizma namreč manjka še kar nekaj. Samo z višanjem cen tega zagotovo ne bodo dosegli. Kljub temu, da se trudijo, bodo vseeno morali spremeniti oz. dopolniti svojo ponudbo. Vse elitne destinacije po Evropi in svetu imajo namreč v svoji ponudbi tudi trgovine s priznanimi blagovnimi znamkami oblek, ki pa jih na Hvaru ni. Poleg tega bodo morali spremeniti koncept privabljanja gostov v restavracije in samo ponudbo hrane. Vse tiste table s fotografijami hrane bodo morali odstraniti, ker je to tako... socialistično. Poleg tega bodo morali ponuditi tudi bolj izbrano hrano in ne samo rib ali kalamarov.

No, pa še kaj bi se našlo. Npr. to, da vse cene zaokrožujejo na gor. In to mirno za 0,10 kun, kar znese 1 cent oz. pa starem, dva tolarja. En cent ti v Sloveniji vrnejo, na Hvaru pa se jim to zdi očitno nepotrebno. Pa saj enemu en cent res ne pomeni veliko. Če pa to naredijo pri vsakemu turistu, pa se tega denarja kar nabere.

Skratka. Če ne bodo spremenili oz. dopolnili ponudbe, bo Hvar v prihodnje ostal prazen. Cene bodo za "navaden folk" previsoke, za ljudi z malo debelejšo denarnico pa bodo sicer ravno pravšnje, vendar kaj ko tak turist ne bo imel denarja kje zapraviti.

Potovanje po Kubi (2008) - 8. del

V današnjem zapisu bom pisal o tem, kakšni občutki so naju prevevali pri najemu avtomobila s katerim sva se nato odpeljala proti vzhodu, v Varadero.



V četrtek zjutraj je končno napočil čas, da si po ogledu Miamija in Havane, ogledava še preostale dele Kube. Kljub temu, da je najem avtomobila kar draga stvar in se lahko primerja z evropski cenami, sva se odločila da ga najameva, saj nama do štopanja in javnega prevoza nekako ni bilo. Pa tudi bolj »komot« je in več časa ti ostane za oglede, saj le-tega ne porabiš za čakanje na avtobusnih ali železniških postajah.

Goljufija pri najemu avtomobila

Pri enem izmed ponudnikov, ki so imeli pisarno pred hotelom, sva se odločila in vzela Hyundai Accenta. Marsikdo bi bil mnenja, da je tak avto za dva prevelik in da bi bil bolj primeren kakšen manjši avto, toda ker je bilo prtljage preveč, da bi jo lahko spravila v prtljažnik kakšnega manjšega avtomobila, tvegati vloma v avto pa tudi nisva hotela, če bi imela del prtljage na zadnjih sedežih sva se pač odločila, da raje vzameva večji avto.

Seveda pa se tudi pri najetju avtomobila nisva mogla znebiti občutka, da so naju ogoljufali. Za avto sva plačala 220 $ depozita, ki so nama jih sicer, ko sva vrnila avto, vrnili, poleg tega pa sva plačala še 1050$ s plačilno kartico in še 300 konvertibilnih pesov v gotovini. No in teh 300 konvertibilnih pesov nama ni šlo iz glave. Zakaj se jih ni dalo plačati s kartico? Zakaj z gotovino? In zakaj s konvertibilnimi pesoti in ne dolarji, čeprav sva preostale zneske in depozit plačala z dolarji? Imava občutek, da je teh 300 pesov enostavno pobasal v žep, medtem ko je državi prikazal, da je zaslužil 1050 dolarjev kolikor sva plačala s kartico. 300 konvertibilnih pesov pa je za Kubance celo veliko, če pomisliš, da ima natakar plače nekje 10 konvertibilnih pesov na mesec, doktor pa 30.

Kakorkoli že, ko sva najela avto in uredila vse formalnosti, sva se ob 10.30 uri končno le odpeljala izpred hotela. Kljub temu, da je bilo prometa malo, sva imela vseeno kar nekaj težav, da sva prišla iz Havane, saj je bilo prometnih znakov in kažipotov bolj malo, pa še ti so bili slabo vidni.

Ko te ustavi kubanski policist

Zato toliko manj zastopim kubanskega policista, ki naju je ustavil ravno v trenutku, ko sva končno le našla pot iz Havane oz. avtocesto proti vzhodu oz. Varaderu. Ko sva se namreč peljala skoti podvoz proti avtocesti, naju je ustavil policist in nama v španščini, ker angleško pač ni znal, poskušal dopovedati kaj tako groznega sva naredila, da naju je ustavil. Pa še sedaj ne veva točno. Moralo je biti nekaj v zvezi z vožnjo skozi predor… no ja, plačala sva tistih 10 CUC kazni oz. samo podpisala en listek, medtem ko sva kazen morala plačati na koncu, ko sva vrnila avto.

Na srečo je bilo to najino edino srečanje s policisti na Kubi. Sva pa zato zaradi tega srečanja cel dan vozila zelo na trnih, ker sva se pač bala kaj šele bo. Ampak kot sem že rekel, takega srečanja nisva imela nikoli več (mogoče tudi zato, ker naju je skoraj vsak nasproti vozeči voznik z »blendanjem« opozoril na policijsko kontrolo), pa tudi vožnja je bila veliko bolj sproščena. No, ampak prometnih predpisov sva se pa vseeno kar držala.

Prihod v Varadero

Skozi dokaj pusto pokrajino in ob bolj ali manj deževnem vremenu, sva ob 12.40 uri prišla v 145 kilometrov oddaljeni Varadero te ob 12.00 uri v hotel, ki sva ga rezervirala že po internetu. Preostali del dneva sva izkoristila za poležavanje na plaži, v hotelski trgovini pa sva prvič kupila tudi cigare in jih v preddverju tudi pokadila.

Evo. Toliko za danes, naslednjič pa o Cayo Cocu! Za danes pa še nekaj fotk.



Sorodne teme:

- Potovanje po Kubi (2008) - 9. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 7. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 6. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 5. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 4. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 3. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 2. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 1. del
- Potovanje po Kubi (2008) - vrnitev v Slovenijo
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Trinidada
- Potovanje po Kubi (2008) - prvo javljanje iz Kube
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Miamija
- Odpovedi letov ogrozajo Kubo
- Potovanje po Kubi (2008) - predviden načrt potovanja
- Zaradi Kube sem zavrnil snemanje
- Potovanje po Kubi (2008) - kupovanje letalskih kart je pravi podvig
- Potovanje po Kubi (2008)

Potovanje po Kubi (2008) - 7. del

Danes bom pisal o tem, kako sem doživel Havano in na kaj moraš biti na Kubi še posebej pozoren.

Sreda, 16. aprila je bila po najinem načrtu predvidena za ogled Havane. Jutranji pogled skozi hotelsko okno ni obetal nič dobrega. Zunaj je bilo oblačno in vetrovno, ko pa sva stopila ven sva opazila, da je bilo tudi hladno. No, tega na karibskem otoku res nisva pričakovala, pa čeprav sva za vsak slučaj s seboj imela pulover, ki sva si ga seveda morala obleči.

Ko te zajebe Kubanec

V načrtu sva imela ogled starega dela Havane, kapitola, katedrale, trga revolucije in muzeja revolucije. Če bi ostalo še kaj časa, pa bi si ogledala še kakšno drugo znamenitost. Ker točnega plana nisva imela oz. ker nisva imela točno določeno kje bo najina prva postojanka, sva se pred hotelom na hitro odločila, da si greva prvo ogledat katedralo.

Do katedrale, ki je bila v starem delu Havane je bilo kar daleč, saj se je najin hotel nahajal na območju Vedada. Še preden sva resno pričela z iskanjem javnega prevoza, že se je do naju pripeljala rikša oz. kolo taksi, katerega voznik se je prav prijazno ponudil, da naju odpelje do želene destinacije. Ker so naju na vseh forumih pred odhodom opozarjali, da morava biti previdna, ker te povsod poskušajo prenesti na okrog, sva si vzela kakšno minuto časa za razmislek, saj temu domačinu nisva najbolj zaupala. No, na koncu sva se le odločila. Naročila sva mu, da naju odpelje do katedrale, za katero sva približno vedela kje stoji in se dogovorila, da bo cena 10 konvertibilnih kubanskih pesov za oba. Potem pa sva naredila napako. Ko naju je voznik vprašal koliko časa sva že v Havani oz. na Kubi, sva mu po pravici povedala, da sva ravnokar prišla. Tega, kot sva ugotovila kasneje, ne bi smela povedati. Ker je vedel, da Havane ne poznava, naju je vozil približno deset minut po nekih čudnih ulicah in naju odložil v še bolj čudni ulici in rekel, da je katedrala za vogalom v sosednji ulici. Ker se nama je ves predel zdel zelo čuden, sva se poskušala dogovoriti, da naju pripelje prav do katedrale ali vsaj na točko, da jo bova lahko videla. Vsako prepričevanje je bilo zaman, saj se ga ni dalo prepričati, češ da naju je že pripeljal. Ne vem kako pregovarjati se nama ni dalo, saj sva imela urnik kar natrpan, zato nama ni preostalo nič drugega kot to, da sva mu plačala. Seveda pa tudi tukaj ni šlo vse gladko, ker sva mu morala plačati 20 konvertibilnih kubanskih pesov, pa čeprav nama je pred vožnjo rekel, da je cena 10 za oba. No, tukaj je trdil, da je bila cena na osebo. Spet nama ni preostalo drugega kot to, da sva plačala. Nisva namreč hotela tvegati, da naju za kakšnim vogalom pričaka in naju… Ma, pustimo zdaj to.

Kubancem ni ravno za zaupati

Ko se je odpeljal sva takoj odšla za vogalom in ugotovila, da Kubancem ni za zaupati in da imajo forumi še kako prav, saj za vogalom, kot sva nekako slutila, ni bilo katedrale, ampak je še ena čudna ulica. Ker si nisva več upala najeti vozila, sva se odločila, da bova vso pot raje prepešačila. No in ta ni bila kratka. Pa tudi oblaki so se razpršili, zaradi česar je kmalu postalo zelo vroče. Do katedrale je tako še nekako šlo, čeprav je bila vsaj tri kilometre oddaljena (torej naju je Kubanec vozil bolj ali manj v krogu, saj najin hotel ni bil tako daleč stran), pa tudi do Kapitlja, muzeja revolucije in starega mestnega jedra. Zelo pa se je vlekla pot do trga Revolucije, ki je bil na čisto drugem koncu mesta. Prav zaradi tega sva ta dan prehodila okoli 10 kilometrov.

Američani bodo Kubancem zavidali

Ampak se je splačalo. Katedrala, v katero te sicer ne spustijo (nasploh je tako po vsej Kubi in je torej praksa čisto drugačna od Evropske, z izjemo Baracoe in Trinidada), ni bila nič posebnega. Je pa bilo zato toliko bolj zanimivo videti staro mestno jedro (Havana Vieja), ki je res čudovito in kjer se kolonialne stavbe na veliko obnavljajo. Ko bo Kuba nekoč obnovljena in ko se bo sedanji politični sistem poslovil, Kubanci pa bodo na polno zaživeli, bo verjetno Američanom kar malo težko pri srcu, ko bodo imeli tako blizu državo s tako bogato kolonialno zgodovino in s tako lepimi zgodovinski stavbami, ki pa jih, resnici na ljubo, v Ameriki ni kaj dosti.

Ogledala sva si tudi Kapitol, kubanski parlament, ki pa nima ravno pomembne vloge. Je pa zato iz Kapitola viden prečudovit razgled na stare kubanske avtomobile, ki so po večini stari več kot 50 let. In kar je še bolj zanimivo. S temi vozili se vozijo.

Kot zanimivost naj na tem mestu omenim še to, da so se parlamentarci, preden so se preselili v Kapitol, sprva zbirali nekje drugje in sicer v stavbi poslanske zbornice, kjer je bila kasneje predsedniška palača (sedaj je tam muzej, ki sva si ga tudi ogledala) in to vse do trenutka, ko so v ta namen zgradili stavbo, kjer pa je sedaj muzej Revolucije. Vse to pa se je dogajalo mnogo pred revolucijo.

Revolucija žre lastne otroke

Ogledala pa sva si tudi muzej Revolucije, kjer sva se seznanila prav z vso Kubansko zgodovino, ki pa bi ji Američani zagotovo oporekali. Ko se tako seznaniš s kubansko revolucijo ugotoviš, da je bila ta sicer dobra, saj so se s tem osvobodili španske diktature, v vsako vas so pripeljali zdravnika, postavili šole… vendar pa so pri vsem skupaj »malo« pretiravali. Namesto, da bi se šli demokracijo, so revolucionarji postajali vedno bolj diktatorski in zaradi njih je pač Kuba tam kjer je. Se popolnoma strinjam s trditvijo, ko pravijo, da revolucija žre lastne otroke.

Kubanske trgovine in kubanski rum

Na poti proti trgu Revolucije sva se ustavila v eni izmed malo »boljših« oz. malo bolje založenih trgovin in ugotovila, da imajo izbiro zelo majhno. Manjšo kot smo jo denimo imeli v času socializma v Jugoslaviji. V bistvu za vsak izdelek eno vrsto, brez izbire. So pa imeli rum, zaradi katerega sva v trgovino sploh šla, tako da sva kupila Havano Club, najbolj znan kubanski rum. Če kdo misli, da je najbolj znan kubanski rum Bacardy, se moti, saj Bacardy izdelujejo kubanski izseljenci v Italiji, medtem ko Havano Club izdelujejo prav na Kubi.

Na koncu sva si ogledala še Trg revolucije, kjer vsakoletno poteka shod ob prazniku dela, tam pa ima oz. je imel govore Fidel Castro.

Jose Marti

Na trgu Revolucije sva se povzpela še na stolp pred katerim stoji ogromen kip kubanskega pesnika, pisatelja, novinarja, slikarja, diplomata in prevajalca Joseja Martija.

Jose Marti je za Kubance nacionalni prvak in ga častijo prav na vsakem koraku. V Španiji je študiral pravo in napisal veliko člankov o napačni politiki Španije do Kube. Spodbudil je revolucijo in Kubansko neodvisnost od Španije. Zelo je vplival tudi na politike, ki so bili proti Ameriški priključitvi Kubi. Januarja 1892 je ustanovil Kubansko Revolucionarno partijo z namenom, da Kubo in Puerto Rico osvobodi izpod Španije. 25. Marca sta skupaj z Máximom Gómezom izdala Manifesto de montecristi, v katerem sta razglasila kubansko neodvisnost, konec vsakršnemu razlikovanju in poveličevanju ene rase na račun druge/ih, poimenovala sta vse Špance, ki niso nasprotovali kubanski neodvisnosti, kot prijatelje in vojno vsem tistim, ki so stali na poti kubanske neodvisnosti. 11. Aprila je Martí pristal na Kubi z manjšo silo uporniških izgnancev, kjer mu je bil dodeljen naziv General-major. José Martí je bil 19. Maja 1895 ubit v bitki pri Dos Ríos.

Javni prevoz na Kubi

Z vrha stolpa je viden je čudovit razgled na celotno Havano z okolico. Tukaj so se prav lepo videle tudi ceste, ki so široke, toda prazne, saj avtomobilov skorajda ni. Skoraj vsi se namreč vozijo z avtobusi, ker denarja za avtomobile ni. No, izven Havane, kot sva opazila na samem potovanju po Kubi, tudi avtobusov ni, zaradi česar se ljudje vozijo s predelanimi kamioni za živino ali pa celo s kočijami. No, na veliko tudi štopajo in upajo, da jim bo kakšen od redkih avtomobilov ustavil.

Po ogledu naju je čakala samo še dolga pot nazaj proti hotelu Nacional, kjer sva se na njegovi terasi privoščila nekaj najboljših mojitov na Kubi, ki jih priporoča tudi Lonely Planet.

Dragocene plastenke in elektrika

Kot zanimivost naj povem še tri stvari, ki sem jih po sprehajanju po Havani ugotovil. Pri Kubancih so zelo zaželjene prazne plastenke vode, ki jih očitno primanjkuje, saj si Kubanci verjetno vode v plastenki ne morejo privoščiti.

Zelo zanimivo in po drugi strani grozljivo je to, da na Kubi zelo varčujejo z elektriko, zaradi česar se večkrat zgodi, da za nekaj minut enostavno zmanjka elektrike.

No in še tretja stvar. Brez vsaj malo znanja španščine ali vsaj malo znanja sporazumevanja z rokami, na Kubi nimaš kaj iskati, ker skoraj nihče ne zna govoriti angleško.

Tako. Toliko za danes. Oglejte si še fotke, naslednjič pa o najemu avtomobila in poti proti Varaderu.



Sorodne teme:

- Potovanje po Kubi (2008) - 9. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 8. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 6. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 5. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 4. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 3. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 2. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 1. del
- Potovanje po Kubi (2008) - vrnitev v Slovenijo
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Trinidada
- Potovanje po Kubi (2008) - prvo javljanje iz Kube
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Miamija
- Odpovedi letov ogrozajo Kubo
- Potovanje po Kubi (2008) - predviden načrt potovanja
- Zaradi Kube sem zavrnil snemanje
- Potovanje po Kubi (2008) - kupovanje letalskih kart je pravi podvig
- Potovanje po Kubi (2008)

Naša se rada igra

Govorim seveda o naši zlati prinašalki Brini. :)

Nastop za Academia.si

Kliknite tukaj!

Sorodne teme:

- Izberite mene in nastopal bom v vašem videu!
- Nastop za zdrava.si
- Nastop za Iona-m
- Nastop za Reiffeisen leasing
- Malce reklame oz. samopromocije

Zakaj gre pri selitvi Šentjakobskega gledališča?

Kratek odgovor na to vprašanje dajem še enkrat v nadaljevanju, saj me je že kar nekaj blogerjev spraševalo, o čem pri vse tej zadevi sploh gre. Hkrati pa vse bralce in blogerje še enkrat prosim, da v podporo Šentjakobskemu gledališču tukaj podpišejo peticijo. Do sedaj so jo, med drugimi, podpisali Sebastian Cavazza, Boris Kobal, Milan Dekleva in še mnogi drugi.

No in sedaj odgovor:

Včeraj, torej v ponedeljek, 30. junija je bil v Mestnem svetu občine Ljubljana sprejet predlog strategije razvoja kulture v mestni občini Ljubljana za leta 2008-2011, ki med drugim predvideva selitev Šentjakobskega gledališča, ki bo (mimogrede) čez dve sezoni praznovalo že 90. obletnico delovanja, na novo lokacijo v Moste, v kulturni dom bivših Španskih borcev in to kljub temu, da smo na tej lokaciji (Krekov trg 2) že več kot 75 let. Na našo lokacijo bi radi iz Most preselili Gledališče za otroke in mlade Ljubljana (GOML), ki pa je bilo ustanovljeno šele leta 2004. Kaj tradicija (88 let Šentjakobskega gledališča) proti štirim letom GOML-a ne pomeni nič?

Predvsem pa bi preselitev vodila k zatonu Šentjakobskega gledališča, saj je sedanja lokacija za nas in tudi za Ljubljano izrednega pomena. Smo najstarejše amatersko gledališče v Evropi in tega bi se Ljubljana morala zavedati. V našem gledališču so se tako med drugimi kalili tudi Jurij Zrnec, Desa Muck, Saša Pavček in še mnogi drugi znani igralci.

Res je. Smo amaterji, ampak v pozitivnem smislu. Od ostalih profesionalnih igralskih kolegov se ločimo samo po tem, da nimamo opravljene igralske akademije in da za igranje ne dobimo plačila, zato pa vsi igramo s srcem in ljubeznijo in to predstave, ki so glede na slabo finančno situacijo, narejene vrhunsko, za kar pa poskrbijo, ne samo igralci, ampak tudi profesionalni režiserji .

In ker smo amaterji, je za nas toliko bolj pomembna lokacija, saj imamo že zaradi svojega "amaterizma" probleme s promocijo (novinarske konference so slabo obiskane), kar nekaj pa je takih, ki na nas gledajo postrani, v smislu: »Ah vi amaterji«. Žal pa gre tukaj predvsem za ljudi, ki niti enkrat niso prestopili prag našega gledališča. Se pa seveda taki radi pojavljajo na predstavah, kjer igrajo profesionalci, da se jim potem lahko slinijo, kjer so novinarji in kjer so kamere.

Najhujše pri vsem tem pa je, da je bil prvi predlog ta, da bi GOML deloval skupaj z Mladinskim gledališčem v prostorih Mladinskega gledališča in ker so tam vsi skočili na noge, so potem predlagali, da se GOML preseli na Krekov trg, pri čemer so nas iz MOL-a o tej nameri samo obvestili in nam sploh niso dali možnosti odločanja. Sprašujem se, zakaj so upoštevali pripombo Mladinskega gledališča, ne pa pripomb Šentjakobskega gledališča? Zakaj se tukaj delajo razlike?

Na podlagi zgoraj napisanega še enkrat poudarjam, da je lokacija za nas izjemno pomembna in zato ne smemo dovoliti, da se to gledališče seli.

Ali podpirate selitev Šentjakobskega gledališča?

Rezultate zadnje ankete si lahko preberete tukaj, od danes naprej pa vas sprašujem glede selitve Šentjakobskega gledališča, o čemer sem na svojem blogu že večkrat pisal.

Vprašanje v anketi se glasi: Ali podpirate selitev Šentjakobskega gledališča. Hvala za vaše klike!

Ali podpirate selitev Sentjakobskega gledalisca?
Selection		Votes
Da	9%	3
Ne	72%	23
Vseeno mi je	19%	6
32 votes total

Selitev Šentjakobskega gledališča - odzivi podpisnikov peticije

Tukaj lahko spremljate vse odzive podpisnikov peticije v zvezi s selitvijo Šentjakobskega gledališča o čemer sem pisal že tukaj in tukaj.

Proti sem zaradi decentralizacije lokacije gledališča in s tem bi pridobili le upad obiskanosti.

Nasprotujem preselitvi Šentjakobskega gledališča na novo lokacijo.

Če se more Šentjakobsko gledališče selit, potem ta ne bo bil to kar je. Jaz osebno, ne bom kupila niti ene karte v Španskih borcih, kajti doživetje ne bo enako. Zelo očitno je, da Jankovič nikoli ni bil v temu gledališču... če bi bil, ne bi nikoli zahteval selitve.

Želim si, da bi Šentjakobsko gledališče ostalo na sedanji lokaciji na Krekovem trgu 2.

Gledališča morajo ostati v centru Ljubljane. 75 let na sedanji lokaciji pa je že tradicija, ki naj ostane in se ne spreminja.

Tradicija je cenjena in lokacija je del tradicije. Šentjakobsko gledališče daje prostoru na katerem stoji prav lep pečat. Škoda bi ga bilo preseliti drugam. Na to lokacijo so navajeni gledalci in gledalke ter vsi, ki sodelujejo pri ustvarjanju prekrasnih oderskih stvaritev. Selitev bi bila velika napaka.

Šentjakobsko gledališče razveseljuje in izobražuje staro in mlado že dolga desetletja. Lokacija v mestnem jedru mu daje pridih patine, poleg tega pa s svojo ponudbo bogati mestno jedro. Tako kot smo/ste izrinili z mestnega središča trgovine in kinodvorane, očitno obstaja želja, da se s središča mesta umakne tudi kultura. Še posebno, če je le ta ljubiteljska in kot taka ne prinaša velikih denarjev v žep bogatih posameznikov. Mestno jedro je očitno že dalj časa apetit posameznikov, ki ga želijo spremeniti po svoji podobi. Ne dovolimo, da nas izrinejo na obrobje!

Podpora Šentjakobskemu gledališču!

Podpora!

To se ne sme zgoditi!

Sem odlocno proti selitvi. Argument spostovanega g. Petra Bozica, da je vezanost na tradicijo, objekt, preteklost nedopustna, nesodobna in nazadnjaska (tako sem razbrala iz utemeljitve), govori o nepoznavanju ali verjetneje zanikanju dejstva, da je v naravi cloveka, da se povezuje in plemeniti z lastno preteklostjo, na njej gradi, zori in razvija. Zanikati to je nekulturno. Nekulturno je tudi predlog za selitev utemeljevati z boljsimi pogoji, ki naj bi jih nudila lokacija v Mostah (??!!). In ne nazadnje se je nekulturno podpirati z nepremisljenimi argumenti, ker to pomeni metanje peska v oci vsej posredno in neposredno prizadeti kulturni javnosti in izkazuje tudi globoko nespostovanje do clanov Drustva ŠG, ki deluje in bogati kulturno življenje Ljubljane že nepredstavljivih 85 let in do vseh, ki smo v stvaritvah ansamblov vseh obdobij kadarkoli uzivali in se bogatili. Upam, da bo glas o nepotrebnosti in neprimernosti zamišljenih posegov dovolj odmeval, da bo naletel na ustrezen odmev.

Selitev Šentjakoba bi bila, milo rečeno, popolna neumnost. Manj milo rečeno pa predlog izraža pomanjkanje osnovne socialno-kulturne tenkočutnosti, skrbi in spoštovanja do tradicije, aroganten odnos do 'tradicionalno' dobro delujoče, unikatne gledališke ustanove ter nenazadnje tudi do vrste preteklih, sedanjih in bodočih generacij obiskovalcev. Že uradna utemeljitev, ki poudarja ugodnost združitve dveh gledališč, namenjenih otrokom in mladini, pod isto streho, preprosto ne vzdrži. Koneckoncev lahko ta razlaga izzveni tudi popolnoma drugače, kot so načrtovali predlagatelji spremembe, nampreč, kot da si ljubljanska/slovenska otroško-mladinska publika ne zasluži vsaj dveh lokacij v naši prestolnici? Pa smo tam. Čisto drugje. Od kod širokosrčna ponudba 'vrhunsko tehnično opremljenega gledališčnega prostora' in 'ugodne lokacije' ustanovi, ki si tega niti izrecno ne želi niti potrebuje, saj popolnoma očitno zelo uspešno deluje v svojem dosedanjem okolju. Po drugi strani, zakaj taistega 'primernejšega' prostora, lokacije in specifične publike ne izkoristi dosedanji domovalec? Po hitri in morda nekoliko 'ruralni' logiki se neizpodbitno utrne dvom oz. misel, da bo kaznovan nekdo, ki je dokazano skrben in uspešen v svojem delovanju. In nesorazmerno nagrajen tisti, ki si tega, vsaj tako drastično na račun drugega, ne zasluži. Kanček 'kulture' in fair-playa v vsak slovenski biznis.. Konstruktiven ;) predlog predlagatelju selitve: izkažite finančno pomoč Šentjakobu za tehnično izboljšanje in modernizacijo prostorov! Za podporo goml-u pa izberite eno od mnogih mogočih rešitev, ki predstavljajo veliko bolj ustaljeno prakso, kot izselitev kulturne ustanove s 75-letno tradicijo. Halo.

Ne smete premikati take zgodovinske zgradbe in njenega namena.

Nikakor ga ne smejo preseliti!

Eni bi to malo po ovinkih..in hop, Šentjakoba ne bo več. To je isto, kot bi preselili MAXIMARKET.Zakaj že?

PROTI! ODLOČNO!! Mestna občina naj usmerja energijo v izboljšave in ne v destrukcijo!!! Zgleda, da lokacija zelo 'diši' pridobitniško naravnanim strujam. Denar je seveda sveta vladar a kje je tu kultura?

MORA OSTATI!

Si ne znam predstavljati...

Sem Proti selitvi !!

Sem proti selitvi Šentjakobskega gledališča, tako iz zgodovinskih kot tudi kulturnih razlogov.

No way!

Pridružujem se mnenju članom Šentjakobskega gledališča.

I hope you manage to keep the location. I'll keep my fingers crossed.

Naj ostane teater tam, kjer je...

Šentjakob must stay!

Celoten predlog strategije je neumen. Več kot očitno je, da nekateri trpijo za pomanjkanjem posluha za kulturo in da so takšni in podobni koraki egotrip avtoritarca, ki je očitno preveč bral Karla Maya in sedaj igra šerifa.

Nočemo biti španski bikoborci:)

Svašta!!!

Nasprotujem predlogu selitve Šentjakobskega gledališča.

"Gledališ?e, ki se trudi po resnici slikati svoj ?as je nesmrtno - za razliko od uradnikov, ki so se z njim vedno samo prepirali o denarju. Zgodovina na te uradnike s pravico pozablja, za nas pa, ki smo opremljeni z omejeno perspektivo enega ?loveškega življenja, so takšni uradniki nevarni potomci govedarskega kralja Ubu. Z njihovimi zablodnimi vizijami se ne smemo niti za hip pomiriti." Milan Uhde, dramatik.

Popolnoma podpiram prizadevanja vodstva Šentjakobskega gledališča za ohranitev prostorov v Mestnem domu, ki je pravzaprav sinonim za ljubiteljsko gledališko dejavnost.

Za Šentjakobsko gledališče.

Dobitnik zlatega prstana Šentjakobskega gledališča za svoje delo v tem gledališču proti selitvi.

Šentjakobsko gledališče mora ostati na sedanji lokaciji!!!!!!!!!!

Ne preselite šentjakobskega gledališča!

Odločno nasprotujem selitvi našega Šentjakoba na novo lokacijo, saj smo s sedanjo močno povezani vsi člani kot gledalci gledališča. Povezana je z našim odraščanjem in kulturnim ustvarjanjem. Zaradi lokacije smo smo bili ves čas tudi zelo povezani s samim mestnim jedrom, z organiziranimi aktivnostmi, ki so popestrile mestno dogajanje. V dobro vseh, naj ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE OSTANE!

Očitno imamo že kar nekaj časa obdobje, ko je sicer v Sloveniji (v tem primeru predvsem v Ljubljani) oblast kulturi izrazito nenaklonjena. "Kaj čmo, takle mamo...."

...najlažje je rušit, najtežje dostojanstveno čuvati tradicijo...

Srce je tam, kjer sem doma ...

Gledališče je na odlični lokaciji, na katero smo se Ljubljančani že navadili in škoda bi ga bilo preseliti kamorkoli drugam. Tudi otroci so se navadili nanj, tam kjer je trenutno, zato sem proti selitvi.

Šentjakobsko gledališče poznam 50 let, za GOMEL sem slišal včeraj. Preselite Cankarjev dom, Dramo, Filharmonijo iz centra na drugo lokacijo in se vprašajte ali je to še isto! In ne govorite, da gre zgolj za interese kulture!!!

Do konca!

Ne gremo nikamor!

Preseli naj se ta, ki hoče v priti Šentjakobsko gledališče!! Ta nima niti dneva zgodovine!

Jah, " vsemogočni politiki" velikega phlepa in kratkega daha imajo vedno prav, če tudi v njihovem svetu je vse lepo narobe in kar narobe je, je zmeraj prav...!

Svet brez (umetniškega) spomina je iluzija!

Upam, da jim ne bo uspelo. Šentjakobsko gledališče ima najdaljšo tradicijo v Ljubljani in mu stoprocentno stojim ob strani. Ne damo ga!!!

No comment, goml in smg skupaj v prostore v moste, sentjakob pa v goml, al kaj?

Sem proti selitvi.

Strinjam se z zagovorniki stare lokacije Šentjakobskega gledališča - Če bi premestili gledališče na lokacijo stavbe nekdanjih Španskih borcev je enako, kot če ga takoj ukinejo.

G.župan je od silnega biznisiranja pozabil na človeka. ps.šentjakobsko preseliti v Moste pa me spominja na stalina in hitlerja(preseljevala sta proti volji narodov).

Neprasetne!! kdo bi rad zatrl gledališče? tisto gledališče katerega ljudlje ustvarjajo res z ljubeznijo, kajti stvari, ki so prostovoljne izvirajo iz ljubezni!!!

Ne dajmo se!

ČE VI TK PRAUTE, BO ŽE DRAŽAU --- (:

Kulturo v center.

Absolutno sem proti selitvi in podpiram to peticijo.

Šentjakob naj ostane, kjer je! Ni pravično, da bi ga na silo selili.

Lokacija mora ostati ista.

Nasprotujem selitvi.

Zakaj spreminjati tisto kar je v redu in se je udomačilo pri ljudeh? Veliko je drugih objektov v Ljubljani in okolici ki bi za sam izgled naše prestolnice veliko pomenilo če bi jih odstranili ali preuredili ker trenutno ne služijo svojemu namenu in kvarijo izgled lepega mesta. Tam je treba pohiteti !

NE SMETE jebemo mater!!!!

Ja in se strinjam z Borisom - protestirali bomo pred teatrom, ce bo treba. Tradicija je prestara, mnogi izmed nas pa premladi (dejansko in po srcu) in prezagnani, da bi to dopustili!

Mora ostati na tej lokaciji,kjer tudi domuje.

Odločno protestiram in podpiram kulturni boj za kulturno dediščino. Bodite inovativni. Sporočila mnogim znane predstave 'Kaj ti je deklica' so bila ob postavitvi predstave aktualna. Đamija menda bo, ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE PA TUDI IN TO TAM KJER JE. Če je v narodu, ki odloča za narodov blagor še kaj pameti ostalo seveda.'

Šentjakobsko gledalisce mora ostati doma.Mora. Clanica

Nastopimo kulturno proti nekulturnim odločitvam. Odločno sem proti idejam, ki rušijo kar je dobro in lahkomiselno zanemarjajo kulturno tradicijo, ki ima preteklost, sedanjost in verjamem tudi prihodnost.

To nenehno spreminjanje lokacij, selitve in prevrati so škodljivi za rutinirano in neobremenjeno spremljanje kulturnih dogodkov, dogaja pa se zadnje čase nenehno in vedno z nekom. Čez čas bom še sam potreboval vodiča za kraje z kulturnim programom v Ljubljani.

Nedopustno je da se prisilno seli najstarejse amatersko gledalisce v evropi!!!! samo se en znak zatona kulture....

Šentjakobsko naj ostane blizu centra.!!!

Sam prispevek že vse pove. Ne delajte tega!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Gledališče ima tukaj na Krekovem trgu svojo dušo, ki bo s selitvijo ispuhtela. Čar gledališča bo zamrl in prav ta čarobnost tega teatra je tako edinstvena zaradi lokacije, ki je Slovencem ,še posebej pa Ljubljančanom tako prijetna.

Absolutno se strinjam s peticijo - zamenjava lokacij med dvemi gledališči se mi zdi popolnoma nepotrebna, sporna in škodljiva. Ne samo, da je gledališka dvorana del identitete gledališča, je tudi del identitete celotnega gledališkega ansambla. Gledališče že ima svoje zveste privržence, ki so navajeni na to lokacijo in bi zagotovo velik del gledalcev kot tudi gledaliških ustvarjalcev izgubila s selitvijo. S tem bi padla kvaliteta samega gledališča in kulturna raven mesta na sploh. Če bo treba bomo tudi protestirali pred gledališčem! OGORČENI SMO!

Ne morem razumeti dejstva, zakaj moramo Slovenci neprestano spreminjati in "popravljati" zadeve, ki delujejo.

Šentjakobsko gledališče spada na Krekov trg. S svojo gledališko produkcijo in dolgoletno tradicijo predstavlja pomemben element kulturnega razvoja centra Ljubljane, zato ni argumenta, ki bi nas prepričal, da je njegova selitev dobra rešitev!

Enostavno se ne sme preseliti sentjakobsko gledalisce.ne sme

Definitivno mora ostati na Krekovem trgu!

Šentjakobsko gledališče in njegova stavba sta eno, neločljivo povezana in tako mora tudi ostati.

Upam da bojo oblasti imeli posluha za vase realne potrebe, tudi kot za potrebe ljubljancanov da imajo taksen poseben teater kot je sentjakobsko gledalisce! uspeh!!!!

Zaljubljen v Šentjakobsko gledališlče od leta 1953, bi silno rad spoznal razumne razloge za očitno nerazsodno odločitev. Le komu je lahko Šntjakobsko v napoto? Ker se tako rado sprašuje glas ljudstva, naj se popraša šentjakobsko gledališko publiko, kako sprejema te nerazumne namere. Bog, pomagaj k zdravi pameti!

Ogorcenje 75 let mesto ljubljana? zupanove(g.jankovic) besede na ietm meetingu v lj 15.5.08: kultura je najpomembnejsa beseda v tem mestu. g.jankovic torej??????

PROTI SELITVI ŠENTJAKOBSKEGA GLEDALIŠČA.

Sem proti seltivi Šentjakobskega gledaliča KAMORKOLI in KADARKOLI....

Absolutno se ne strinjam

ZA ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, ZA OHRANITEV TRADICIJE AMATERSKEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.

Želim da Šentjakobsko gledališče ostane tam kot je,tako kot je.

Se ena provokativna poteza - menjava fig za bučke -saj je jasno da ljudje ne bodo kupili bučk. Predlog se zdi predvsem površinski in ne vsebinski...eni sem drugi tja in čez dve leti spet drugam...

Narod, ki je kulturno okrnjen nima svettle prihodnosti.

Jankovic - diktator

Šentjakobskega gledališča ne damo!

Šentjakobsko gledlišče mora ostati na sedanji lokaciji. S selitvijo porušite in uničite čarobnost in magičnost teatra.

Izgleda, da je odlok pripravil (vsaj po glasu na radiu sodeč) nek mladinec, ki mu tradicija ne pomeni nič, ki še nikoli ni bil v Šentjakobu, ki ne pozna narave dela šentjakobskega kolektiva, predvsem pa se mu niti ne sanja, kaj pomeni Šentjakob za njegove aktivne člane. Fej in fuj - ne maram prepotentnih povzpetnih mladcev, ki hočejo vse, kar je starega in ni v skladu s sodobnim materialističnim pridobitništvom uničiti in jim je samo za osebno korist!

Totalno sem proti (še eni) od neumnosti sedanjega prestola Ljubljane... gledališče naj ostane tam, kjer je!

Zanamci nas bodo cenili predvsem po neumnostih, ki jih nosmo naredili.

Naj ostane kot je, tako je najbolje.

Naj Sentjakobsko gledalisce ostane z nami..

Šentjakobsko gledačišče sodi na lokacijo, kjer si je pridobilo ime in že več kot 75 let ohranja svojo tradicijo!

Šentjakobsko gledališče mora ostati tam kjer je sedaj...se zelo strinjam z zgoraj navedenim.

Barbarizem.

Za Šentjakob takšen kot ga poznamo

Gre celo za vec kot unicenje "Sentjakobskega bistva" - kar je ze itak tudi nesprejemljivo - s takimi zadevami unicujemo tudi clovekovo izoblikovano prostorsko percepcijo mesta, obcutek za orientacijo: nekatere tocke enostavno morajo ostat na svojem mestu, ce naj bi se se znasli in ohranjali obcutek domacnosti!

Naj se preseli mestna občina!

Peticija proti selitvi Šentjakobskega gledališča

O nameri Mestne občine Ljubljana, da bi po 75. letih selila Šentjakobsko gledališče na drugo lokacijo, sem pisal že tukaj.

Tokrat pa vse blogerje in bralce prosim, da kliknejo na spodnji link in podpišejo peticijo proti selitvi Šentjakobskega gledališča.

Hvala vsem!

http://www.ipetitions.com/petition/selitev-sg/index.html


Na spodnjih linkih pa lahko spremljate, kaj so na to temo objavili mediji...

- Zakaj selitev Šentjakobskega gledališča Ljubljana? (Studio ob 17h - Radio Slovenija)
- Po 75. letih letijo ven (Žurnal24)
- Selitev gledališča (Vest.si)
- Komentar - Srečko (Vest.si)
- Selitev Šentjakobskega gledališča prenagljena in nedorečena (STA)
- Selitev Šentjakobskega gledališča (Siol.net)
- Selitev Šentjakobskega gledališča (Info TV)
- Šentjakobskemu gledališču grozi selitev (RTV SLO)
- Šentjakobsko gledališče želi ostati v središču mesta (Dnevnik)
- Selitev Šentjakobskega gledališča (Indirekt)
- Se Šentjakobsko gledališče seli? (Radio Hit)
- Se bo Šentjakobsko gledališče selilo? (Radio Aktual)


Šentjakobskega ne dajo (Nedeljski dnevnik)

Šentjakob naj gre v Moste? (Delo s komentarjem)

Potovanje po Kubi (2008) - 6. del

V današnjem zapisu bom med drugimi pisal o tem, zakaj ne leteti s Cubano Air in o načinu plačevanja na Kubi.

Po dvodnevnem bivanju v Miamiju, ki sva ga izkoristila predvsem za poležavanje na plaži in odkrivanju nočnega življenja, sva najino pot nadaljevala v torek, 15. aprila. S taksijem, za katerega je potrebno plačati 33 $ (toliko za informacijo, če kdo razmišlja o obisku Miamija), sva se odpeljala do letališča, od tam pa smo ob 10.10 uri odleteli proti Kubi. Pravzaprav proti Cancunu v Mehiki, saj nobena letalska družba iz Amerike ne sme leteti na Kubo.

Zamuda letala

Pristali smo po uri in pol letenja ter dali urine kazalce za uro nazaj. Glede na to, da je bila ura 10.40, let pa je bil predviden ob 14.25 uri, je bilo več kot dovolj časa, da sva odšla na buritos in se sprehodila po Duty-free coni. Žal pa je tako, da se je odhod letala krepko zavlekel. Po treh urah in pol dodatnega čakanja je letalo družbe Cubana air ob 17.55 uri le vzletelo. Zakaj je prišlo do zamude, pravzaprav ne vem. Dejstvo pa je, da se to pri Cubani air pogosto dogaja. No, vsaj tako je na letališču trdil nek Američan, ki je po rodu Kubanec in ki zaradi obiska svojih sorodnikov pogosto leti na Kubo, poleg tega pa sem to izkusil tudi na lastni koži, ko sem se vračal iz Kube v Mehiko in zaradi ponovne zamude letala, zamudil naslednji let iz Cancuna v Miami. Ampak o tem enkrat drugič.

Vsem, ki se odpravljate na Kubo (še posebej iz ZDA) priporočam, da letite z letalsko družbo Mexicana, ki težav z zamujanjem nima. No, pa tudi bolj varna je. Za Cubano sem namreč, šele po vrnitvi v Slovenijo izvedel, da spadajo letala omenjene družbe med pet najbolj nevarnih letal na svetu!

Nam se na srečo ni nič zgodilo, čeprav se ne bi čudil, da bi do kakšne tragedije prišlo. Rusko letalo je bilo namreč lep primerek muzejskega letala in se sprašujem, kako da takšnemu letalu sploh še pustijo leteti. Ne samo, da je bilo letalo staro, da so bili sedeži polomljeni in da ni bilo klime, to letalo sploh nima sistema za uravnavanje pritiska. Prav zato ti pred letom razdelijo bonbone, s katerim uravnavaš pritisk v glavi in ne, kakor sem sprva mislil, zaradi dobrodošlice.

Prihod v Havano

Po dobri uri letenja smo ob 19.00 uri oz. ob 20.00 uri po kubanskem času, prispeli v Havano. Pogled z letala je bil kar malo grozljiv, saj je bila skoraj celotna Kuba v temi. Sem in tja se je videlo (predvsem v Havani) nekaj luči.



Po pristanku letala smo odšli čez mejno kontrolo, kjer pa sem moral policistko opozoriti, da mi potnega lista ni žigosala, saj bi mi lahko ameriški policisti, ko bi se vračal v ZDA, komplicirali. Očitno so na te prošnje Kubanci že navajeni, saj mi je policistka odgovorila, da potnega lista itak ni nameravala žigosati.

Po opravljeni kontroli smo odšli še po prtljago, kjer pa je bilo videti marsikaj. Po traku niso prihajali samo kovčki in potovalke, kakor je to običajno, ampak tudi klime, televizorji, dvd predvajalniki,.. Vse kar se na Kubi, do še pred kratkim, ni dalo kupiti ali pa so te stvari nenormalno drage.

Tako letalo, kot vsa ta tehnika mi je dalo slutiti, v kakšno državo sem prispel. In če sem pred potovanjem približno vedel kam potujem, so me vse te stvari vseeno kar malo presenetile.

Ko sem po dolgem času le dobil svojo prtljago in z njo odšel mimo carine, ki nas t